Nadškofija Maribor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 71:
V času jožefinskih reform za časa cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II]]. sta bili lavantinski škofiji priključeni župniji v [[Velikovec|Velikovcu]] (1786) in v [[Celje|Celju]] (1789), vse župnije severno od Drave pa so pripadle Sekovski škofiji. Da bi lahko škof bolje upravljal zelo obsežno škofijo, so bile leta 1859 koroške župnije prenesene pod upravo [[Krška škofija|Krške škofije]], v zameno zato pa so lavantinski škofiji pripadle župnije v Mariboru in njegovi okolici. Po teh spremembah je škofu [[Anton Martin Slomšek|Antonu Martinu Slomšku]] uspelo doseči, da se je lavantinski škofijski sedež prestavil v [[Maribor]].
Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Lavantinsko škofijo [[Sveti sedež]], zaradi spremenjenih državno-ozemeljskih razmer, razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]] in ustanovitve [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasnejše [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]), 1. maja 1924 izvzel iz salzburške metropolije in jo neposredno podredil sebi. S tem se je končalo obdobje med letoma 1446 in 1923, ko je [[Salzburška nadškofija|salzburški nadškof]] imenoval in posvetil vsakokratnega lavantinskega škofa, ta pa je smel nositi cesarsko-kraljevi naziv »knezoškof«. [[Andrej Karlin]] je ob imenovanju 6. junija 1923 tako postal prvi škof, ki ga je neposredno imenoval Sveti sedež. Istega leta so bile škofiji priključene tiste župnije Krške, Sekovske in Somboteljske škofije, ki so po novi državni razmejitvi ostale v [[Kraljevina SHS|kraljevini SHS]].
5. marca 1962 je Sveti sedež lavantinsko škofijo ({{jezik-la|Dioecesis Lavantina}}) preimenoval v Mariborsko-lavantinsko škofijo, v njeno ozemlje pa so bile 1964 tudi uradno vključene župnije, predvsem na Koroškem in v Prekmurju, ki so bile od leta 1923 samo pod upravo mariborskega škofa. 22. novembra 1968 je bila mariborsko-lavantinska škofija kot sufraganska postavljena pod upravo [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanske metropolije]]. Leta 1994 je pod upravo mariborskega škofa prišlo tudi slovensko ozemlje župnij [[Razkrižje]] in [[Štrigova]] (ki je spadalo v Zagrebško nadškofijo oz. od 1997 v novoustanovljeno Varaždinsko škofijo).
| |||