Nadškofija Maribor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 71:
V času jožefinskih reform za časa cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II]]. sta bili lavantinski škofiji priključeni župniji v [[Velikovec|Velikovcu]] (1786) in v [[Celje|Celju]] (1789), vse župnije severno od Drave pa so pripadle Sekovski škofiji. Da bi lahko škof bolje upravljal zelo obsežno škofijo, so bile leta 1859 koroške župnije prenesene pod upravo [[Krška škofija|Krške škofije]], v zameno zato pa so lavantinski škofiji pripadle župnije v Mariboru in njegovi okolici. Po teh spremembah je škofu [[Anton Martin Slomšek|Antonu Martinu Slomšku]] uspelo doseči, da se je lavantinski škofijski sedež prestavil v [[Maribor]].
Po prvi svetovni vojni je Lavantinsko škofijo [[Sveti sedež]]
5. marca 1962 je Sveti sedež lavantinsko škofijo ({{jezik-la|Dioecesis Lavantina}}) preimenoval v Mariborsko-lavantinsko škofijo, v njeno ozemlje pa so bile 1964 tudi uradno vključene župnije, predvsem na Koroškem in v Prekmurju, ki so bile od leta 1923 samo pod upravo mariborskega škofa. 22. novembra 1968 je bila mariborsko-lavantinska škofija kot sufraganska postavljena pod upravo [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanske metropolije]]. Leta 1994 je pod upravo mariborskega škofa prišlo tudi slovensko ozemlje župnij [[Razkrižje]] in [[Štrigova]] (ki je spadalo v Zagrebško nadškofijo oz. od 1997 v novoustanovljeno Varaždinsko škofijo).
|