Kosovo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 74:
}}
 
'''Kosovo''' ({{jezik-sq|Kosova}} ali ''Kosovë'', {{jezik-sr|Косово / ''Kosovo''}}, {{jezik-tr|Kosova}}) je republika v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]. Na Kosovu živi 1,870,981 prebivalcev, od tega nekaj več kot 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,47 % [[Srbi|Srbov]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Europe :: Kosovo — The World Factbook - Central Intelligence Agency|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html|website=www.cia.gov|accessdate=2020-07-20}}</ref>. in drugih etničnih skupnosti. Glavno in največje mesto Kosova je [[Priština]].
 
Kosovo meji severno na srbsko Podunavlje in Podrinje, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje [[Ujmani]] in je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]].
Vrstica 99:
Slika:Vilayet of Kosovo (1881–1913) map.png|Kosovski vilajet, 1881–1912
</gallery>
 
 
=== Priseljevanje Srbov in Albancev v Habsburško monarhijo iz Kosova leta 1690 in 1737–39 ===
[[Slika:Priseljevanje Srbov in Albancev 1690.jpg|levo|sličica|260x260_pik|Priseljevanje v Habsburško monarhijo iz Kosova.]]
Pripoved o migraciji je del srbske identitetne pripovedi. Gre za narodno-religiozni mit s junaško tematiko. Frederic Anscombe predlaga, da je skupaj z drugimi pripovedmi o kosovskem mitu osnova srbskega nacionalizma, ki je spodbudila spore.<ref>{{Navedi splet|title=Handbook of ethnic conflict : international perspectives : Landis, Dan : Free Download, Borrow, and Streaming|url=https://archive.org/details/handbookethnicco00land|website=Internet Archive|accessdate=2020-07-23|language=en}}</ref> Po mnenju Fredericka Anscomba velika migracija romantično nacionalno zgodovino usklajuje s pozno moderno resničnostjo, saj kosovske Albance prikazuje kot potomce presaditev, ki jih sponzorira Otomanska vlada, ki so se naselili po izgonu srbskega prebivalstva in domnevno prevzeli nadzor nad ozemljem, s tem ponovitev "druge kosovske bitke"<ref>{{Navedi splet|url=|title=|date=|accessdate=https://eprints.bbk.ac.uk/577/1/Binder2.pdf|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> in nenehni boji za svobodo. Malcolm in Elsie navajata, da so se različne vojne migracije dogajale zaradi vojne Svete lige (1683-1699), ko je tisoče beguncev našlo zatočišče na novi habsburški meji. <ref>{{Navedi knjigo|title=Historical Dictionary of Kosova|url=https://books.google.ch/books?id=Fnbw1wsacSAC&pg=PA71&lpg=PA71&dq=Serb+migration+Albanians+1689&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=Serb%20migration%20Albanians%201689&f=false|publisher=Scarecrow Press|date=2004|isbn=978-0-8108-5309-6|language=en|first=Robert|last=Elsie}}</ref>Saggau navaja, da sodobna prilagoditev in popularizacija migracij črpata navdiha Vuka Karadžića in Petra II Petrovića-Njegoša, pred tem pa še nista bila sestavni del srbske narodne identitete. <ref>{{Navedi splet|url=|title=|date=|accessdate=https://www.researchgate.net/publication/336609158_Kosovo_Crucified-Narratives_in_the_Contemporary_Serbian_Orthodox_Perception_of_Kosovo|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Maroš Melichárek je po besedah ​​Maroša Melicháreka prikazan tudi s srbsko nacionalno simboliko. Znamenito sliko Paje Jovanovića, ki jo je leta 1896 naročil patriarh Georgije Branković <ref>{{Navedi splet|url=|title=|date=|accessdate=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?next_url=https%3a%2f%2fwww.washingtonpost.com%2fwp-srv%2fstyle%2flongterm%2fbooks%2fchap1%2fserbs.htm|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Melichárek|first=Maroš|last2=Research|first2=Serbian Studies|title=Maroš Melichárek, &quot;GREAT MIGRATION OF THE SERBS (1690) AND ITS REFLECTIONS IN MODERN HISTORIOGRAPHY&quot;, Serbian Studies Research, vol. 8, no. 1, 2017, 87-102.|url=https://www.academia.edu/35488747/Maro%C5%A1_Melich%C3%A1rek_GREAT_MIGRATION_OF_THE_SERBS_1690_AND_ITS_REFLECTIONS_IN_MODERN_HISTORIOGRAPHY_Serbian_Studies_Research_vol._8_no._1_2017_87-102|language=en}}</ref>, so primerjali z opazno ameriško sliko Emanuela Leutzeja Washingtona, ki je prestopil Delaver. Upodobitev in simbolika velike srbske migracije je še vedno zelo močna in ažurna. Profesor zgodovine Maroš Melichárek omenja, da so bile opravljene tudi druge primerjave velikih migracij, na primer z velikim umikom, in s fotografijo Srbov, ki bežijo iz Republike Srbske krajine. Med begunci, ki so se v tistem času preselili na ozemlja, ki so prevladovala Avstrija, je bilo tudi veliko Albancev, vzhodno-pravoslavnih in katoliških<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia as History: Twice There Was a Country|url=https://books.google.ch/books?id=AZ1x7gvwx_8C&pg=PA27&dq=A&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=A&f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2000-03-28|isbn=978-0-521-77401-7|language=en|first=John R.|last=Lampe|first2=Professor John R.|last2=Lampe}}</ref>. Naselili so se predvsem v Syrmiji in sosednjih regijah, znotraj meja Habsburške monarhije, ki vključuje katoliške Albance in Klimente, ki so naselili tri vasi v Syrmiji. <ref>{{Navedi knjigo|title=The Serbs|url=https://books.google.ch/books?id=2Wc-DWRzoeIC&redir_esc=y&hl=en|publisher=John Wiley & Sons|date=2008-04-15|isbn=978-1-4051-4291-5|language=en|first=Sima M.|last=Cirkovic}}</ref>
 
=== Izgon Albancev in naselitev Kosova iz juga Srbije 1877–78 ===