Grad Kamen (Adergas): Razlika med redakcijama

Področje gradu je pripadalo deželnemu knezu. Med letoma 1147 in 1154 se v listini z gradu Bilštajn na Koroškem{{citation needed}} omenjajo kot priče Gerlochus, njegov brat Albertus in sin Meinhalmus de Michelstein, vitezi in bližnji sorodniki andeškega minesteriala Meinharda Schababa iz Kokre, ki so prebivali v manjšem dvoru, ki je leta 1359 omenjen kot "hof gelegen bey sand Margreten". [[Valvasor]] piše, da so ga že pred štiristo leti posedovali gospodje s Kamna ("die Herren Frauensteiner"). [[turški vpadi|Turki]] so [[samostan Adergas|velesovski samostan]] in najbrž tudi dvor opustošili leta 1471. Zadnjega gospodarja iz tega rodu so leta 1473 ujeli Turki ujeli in je v ujetništvu umrl.

Ko je leta 1486 obiskal dominikanke kancler in spremljevalec pooblaščenega vizitatorja oglejskega patriarha Petra Carlija [[Paolo Santonino]], je v popotni dnevnik zapisal: "Imenovani samostan … ima na griču v bližini nov grad,<ref>"habet arcem iuxta in monticulo novam"</ref> kamor se zatekajo nune ob vpadih sovražnikov." Nekoč neutrjeni velesovski dvor je medtem očitno prešel v samostansko last in bil zaščiten z obzidjem in stolpi. Obnova grajske stavbe pa ni bila zadostna, sicer ne bi velesovska prednica Julija prosila [[Ferdinand I. Habsburški|cesarja Ferdinanda]] za dovoljenje, da ga znova pozida in utrdi. Ferdinand je prednici 20. 3. 1533 izdal ustrezen dokument, hkrati pa je stavbo preimenoval v Frauenstein ('gospodaričin kamen') in ji podelil grajske pravice. Nune so v njem hranile dragocenosti in hodile tja na sprehod.

V Valvasorjevem času je bil še obljuden, na začetku 18. stoletja pa so ga opustili. Ko so leta 1732 pričeli zidati nov samostan, so za gradnjo uporabili tudi kamenje z grajske razvaline. VOd zadnjemleta času2015 lokalni zanesenjak čisti zaraščeno področje gradu, tako da so se spet pokazali temelji zidov.