Evropska begunska kriza: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
[[File:Map of the European Migrant Crisis 2015.png|thumb|250px|Prosilci za [[azil]] v državah [[Evropska Unija|EU]] in [[EFTA]]]]'''Evropska begunska kriza''' (tudi '''Evropska migrantska kriza''') je bila humanitarna in politična kriza v [[Evropska unija|Evropski uniji]] in njenih članicah, ki je izbruhnila leta 2015. Takrat se je močno povečalo število [[begunec|beguncev]] in drugih [[priseljenec|priseljencev]], ki so vstopali v EU in zaprosili za [[azil]].
Glavna vzroka za krizo sta bila huda poostritev vojn v [[Sirska državljanska vojna|Siriji]], [[Vojna v Iraku (2003-)|Iraku]], [[Vojna v Afganistanu (2001-)|Afganistanu]]
EU in njene članice na silovit porast migrantov niso bile pripravljene. Čeprav so se krizne razmere končale marca 2016, po izboljšanju situacije na Bližnjem Vzhodu, sporazumom s [[Turčija|Turčijo]] in ukrepih članic EU, so trenutni migracijski premiki še vedno močno razdvajajoča politična tema širom Evropske Unije.<ref>[https://www.politico.eu/article/europe-migration-refugees-where-migrants-are/?utm_source=POLITICO.EU&utm_campaign=7b2de14864-EMAIL_CAMPAIGN_2018_08_03_05_12&utm_medium=email&utm_term=0_10959edeb5-7b2de14864-189827333 Politico.eu - ''Where Europe's migrants are'']</ref>
Vrstica 31:
|675.305
|}
Leta 2014 je bilo
== Vzroki in nastanek krize ==
Vrstica 39 ⟶ 41:
== Izbruh krize ==
Leta 2014 je bilo v Evropski uniji vloženih 562.680 novih prošenj za azil, največje število po letu 1992 (672.000).<ref name="auto2">{{cite web|title=Asylum statistics|url=http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Asylum_statistics|publisher=EUROSTAT|accessdate=4 September 2015|language=en}}</ref> Frazi "Evropska begunska kriza" in "Evropska migrantska kriza" sta postali pogosti aprila 2015,<ref>{{cite web |url=http://www.bbc.com/news/world-europe-32395181 |title=Europe migrant crisis |publisher=BBC News|language=en}}</ref> ko je v Sredozemskem morju potonilo pet čolnov z 2000 begunci, od tega jih je umrlo prek 1200. Leta 2015 se je število novih prosilcev za azil glede na leto 2014 več kot podvojilo (1.256.575).[[Slika:Ministrica obiskala pripadnike Slovenske vojske in URSZR, ki pomagajo v nastanitvenem centru in na meji 01.JPG|thumb|right|250px|Begunci v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]]]]
V prvih šestih mesecih leta 2015 je Grčija zamenjala Italijo na čelu Evropske unije po številu prihodov beguncev. Poleti 2015 se je
▲Leta 2015 se je število novih prosilcev za azil glede na leto 2014 podvojilo na 1.257.610. Leta 2016 je bilo novih prosilcev 1.206.510. Od novih prosilcev v letih 2015 in 2016 je bilo 697.595 sirskih državljanov, 361.275 afganistanskih državljanov, 248.685 iraških državljanov in 1.155.595 državljanov ostalih držav izven EU. Delež podeljenih azilov se je močno razlikoval glede na državo izvora: sirskim in eritrejskim državljanom se je podelil v okoli 90 % primerov, afganistanskim, iraškim in iranskim v okoli 50 % primerov, pakistanskim v okoli 10 % primerov, prosilcem z Balkana pa v nekaj odstotkih primerov. Večino prišlekov so predstavljali odrasli moški (58%).<ref name=":0">{{cite web|url = http://data.unhcr.org/mediterranean/regional.html|title = Refugees and migrants crossing the Mediterranean to Europe|date = 11 September 2015|website = |publisher = United Nations High Commissioner for Refugees|language=en}}</ref> Prosilci za azil so prihajali iz [[Zahodna Azija|Zahodne]] in [[Južna Azija|Južne Azije]], [[Afrika|Afrike]]<ref name="origins">{{cite news|title=Refugee crisis: apart from Syrians, who is travelling to Europe?|url=http://www.theguardian.com/world/2015/sep/10/refugee-crisis-apart-from-syrians-who-else-is-travelling-to-europe|work=The Guardian|date=10 September 2015|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=Europe's Migration Crisis|url=http://www.cfr.org/migration/europes-migration-crisis/p32874|publisher=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref> in [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]].<ref name="BalkanExodus">{{cite web|url=http://www.bbc.com/news/world-europe-34173252|title=Migrant crisis: Explaining the exodus from the Balkans|publisher=BBC News|accessdate=19 September 2015|language=en}}</ref>[[Slika:Ministrica obiskala pripadnike Slovenske vojske in URSZR, ki pomagajo v nastanitvenem centru in na meji 01.JPG|thumb|right|250px|Begunci v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]]]]
▲V prvih šestih mesecih leta 2015 je Grčija zamenjala Italijo na čelu Evropske unije po številu prihodov beguncev. Poleti 2015 je postala izhodišče za begunski tok prek [[Balkan]]a v zahodnoevropske države, predvsem [[Nemčija|Nemčijo]] (tako imenovani "balkanski koridor"). Po aprilu 2015 je Evropska unija povečala sredstva za mejni nadzor v Sredozemlju, da bi preprečila [[tihotapljenje ljudi|tihotapljenje beguncev]], in v ta namen zagnala operacijo ''Sofija''. Več držav je začasno uvedlo mejni nadzor znotraj [[Schengensko območje|Schengenskega območja]], ki trenutno še vedno traja.
Že leta 2013 je EU kot temelj skupne azilne politike sprejela [[Dublinska uredba|Dublinsko uredbo]], ki je določala, da je prosilca za azil dolžna obravnavati edinole tista država članica, v katero je najprej vstopil. Zaradi posledične hude preobremenejnosti Grčije in Italije se članice EU leta 2015 uredbe več niso dosledno držale; poleg tega je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] že leta 2011 prepovedalo deportacije prosilcev za azil v Grčijo z utemeljitvijo, da Grčijo postavlja v bistveno slabši položaj. Avgusta 2015 sta ''de facto'' suspenz Dublinske uredbe potrdila nemški urad za migracije in pa nemško notranje ministrstvo.
Vrstica 50:
Čeprav je bila gesta Nemčije mišljena kot izjema, je postavila precedent, da so članice EU na balkanskem koridorju beguncem nehale zastavljati pot v Nemčijo. V naslednjem tednu jih je v Nemčijo prispelo 20.000. Nemčija je na tej točki uvedla obmejni nadzor, je pa še naprej sprejemala prosilce za azil. Tudi ostale države na balkanskem koridorju so uvedle obmejni nadzor.
Leta 2016 je bilo število novih prosilcev podobno kot prejšnje leto (1.206.045).
== Soočanje s krizo ==
Vrstica 64 ⟶ 66:
Medijsko najbolj odmeven je bil primer sirskega begunca [[Ahmad Šami|Ahmada Šamija]].
== Konec kriznih razmer ==
Leta 2017 je bilo v EU 654.610 novih prosilcev za azil, le še dobra polovica števila iz prejšnjega leta. Od takrat naprej ostaja število novih prosilcev za azil podobno.
== Nadaljevanje polemike ==
| |||