Evropska begunska kriza: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
[[File:Map of the European Migrant Crisis 2015.png|thumb|250px|Prosilci za [[azil]] v državah [[Evropska Unija|EU]] in [[EFTA]]]]'''Evropska begunska kriza''' (tudi '''Evropska migrantska kriza''') je bila humanitarna in politična kriza v [[Evropska unija|Evropski uniji]] in njenih članicah, ki je izbruhnila leta 2015. Takrat se je močno povečalo število [[begunec|beguncev]] in drugih [[priseljenec|priseljencev]], ki so vstopali v EU in zaprosili za [[azil]].
[[File:20151030 Syrians and Iraq refugees arrive at Skala Sykamias Lesvos Greece 2.jpg|250px|right|thumb|Sirijski in iraški begunci na [[Lesbos]]u]]
 
'''Evropska begunska kriza''' (tudi '''Evropska migrantska kriza''') je bila humanitarna in politična kriza v [[Evropska unija|Evropski uniji]] in njenih članicah, ki je izbruhnila leta 2015. Takrat se je močno povečalo število [[begunec|beguncev]] in drugih [[priseljenec|priseljencev]], ki so vstopali v EU in zaprosili za [[azil]].
 
Glavna vzroka za krizo sta bila huda poostritev vojn v [[Sirska državljanska vojna|Siriji]], [[Vojna v Iraku (2003-)|Iraku]], [[Vojna v Afganistanu (2001-)|Afganistanu]], in drugih konfliktov. Število nasilno razseljenih ljudi se je po svetu do konca leta 2014 povzpelo na 60 milijonov ljudi, največ po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].<ref name="UNHCRtrends">{{cite web |url=http://unhcr.org/556725e69.html |title=UNHCR Global Trends –Forced Displacement in 2014 |publisher=UNHCR |date=18 June 2015|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=The dispossessed|url=http://www.economist.com/blogs/graphicdetail/2015/06/daily-chart-15|work=The Economist|date=18 June 2015|language=en}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.nytimes.com/2015/11/01/world/europe/a-mass-migration-crisis-and-it-may-yet-get-worse.html?hp&action=click&pgtype=Homepage&module=second-column-region&region=top-news&WT.nav=top-news|title=A Mass Migration Crisis, and It May Yet Get Worse|author=Rod Nordland|newspaper=The New York Times|date=31 October 2015|accessdate=1 November 2015|language=en}}</ref> Begunska taborišča na Bližnjem Vzhodu so postala številčno in finančno preobremenjena, zato so migranti preko [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] ali preko [[Balkan|Balkana]] množično krenili v države Evropske Unije.
 
EU in njene članice na silovit porast migrantov niso bile pripravljene. Čeprav so se krizne razmere končale marca 2016, po izboljšanju situacije na Bližnjem Vzhodu, sporazumom s [[Turčija|Turčijo]] in ukrepih članic EU, so trenutni migracijski premiki še vedno močno razdvajajoča politična tema širom Evropske Unije.<ref>[https://www.politico.eu/article/europe-migration-refugees-where-migrants-are/?utm_source=POLITICO.EU&utm_campaign=7b2de14864-EMAIL_CAMPAIGN_2018_08_03_05_12&utm_medium=email&utm_term=0_10959edeb5-7b2de14864-189827333 Politico.eu - ''Where Europe's migrants are'']</ref>
 
== Statistika prosilcev za azil v EU ==
{| class="wikitable"
|+
!Leto
!2011
!2012
!2013
!2014
!2015
!2016
!2017
!2018
!2019
|-
!Število novih prosilcev
za azil v EU
|263.135
|278.280
|367.825
|562.680
|1.256.575
|1.206.045
|654.610
|602.515
|675.305
|}
Leta 2014 je bilo v Evropski uniji vloženih 536.345 novih prošenj za azil. To je bilo največje število po letu 1992, ko jih je bilo 672.000.<ref name="auto2">{{cite web |title=Asylum statistics |url=http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Asylum_statistics |publisher=EUROSTAT |accessdate=4 September 2015|language=en}}</ref> Odobrenih je bilo več kot 185.000 prošenj.<ref name="auto5">{{cite web |title=EU Member States granted protection to more than 185 000 asylum seekers in 2014 |url=http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/6827382/3-12052015-AP-EN.pdf/6733f080-c072-4bf5-91fc-f591abf28176 |publisher=EUROSTAT|language=en}}</ref> Štiri države, Nemčija, Švedska, Italija in Francija, so skupaj prejele okoli dve tretjini vseh prošenj za azil. Leta 2014 so odobrile skoraj dve tretjini prošenj. Švedska, Madžarska in Avstrija so vodile po številu prošenj glede na število prebivalcev.<ref name="auto6">{{cite web |url=http://m.euronews.com/en/304485/ |title=euronews – Data raises questions over EU's attitude towards asylum seekers |publisher=euronews.com |accessdate=28 August 2015|language=en}}</ref><ref name="auto7">{{cite news |url=http://www.nytimes.com/interactive/2015/08/28/world/europe/countries-under-strain-from-european-migration-crisis.html?hp&action=click&pgtype=Homepage&module=photo-spot-region&region=top-news&WT.nav=top-news |title=Which Countries Are Under the Most Strain in the European Migration Crisis? |newspaper=The New York Times |date=28 August 2015 |accessdate=28 August 2015|language=en}}</ref><ref name="auto6">{{cite web|url=http://m.euronews.com/en/304485/|title=euronews – Data raises questions over EU's attitude towards asylum seekers|publisher=euronews.com|accessdate=28 August 2015|language=en}}</ref>
 
== Vzroki in nastanek krize ==
[[File:20151030 Syrians and Iraq refugees arrive at Skala Sykamias Lesvos Greece 2.jpg|250px|right|thumb|Sirijski in iraški begunci na [[Lesbos]]u]]
 
Kljub povečevanju števila prihodov beguncev v Italijo iz Libije leta 2014 se je več držav Evropske unije vzdržalo pomoči v reševalni operaciji ''Mare Nostrum'', ki jo je zamenjala [[Frontex]]ova operacija ''Triton'' novembra 2014.
Leta 2014 je bilo v Evropski uniji vloženih 536.345 novih prošenj za azil. To je bilo največje število po letu 1992, ko jih je bilo 672.000.<ref name="auto2">{{cite web |title=Asylum statistics |url=http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Asylum_statistics |publisher=EUROSTAT |accessdate=4 September 2015|language=en}}</ref> Odobrenih je bilo več kot 185.000 prošenj.<ref name="auto5">{{cite web |title=EU Member States granted protection to more than 185 000 asylum seekers in 2014 |url=http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/6827382/3-12052015-AP-EN.pdf/6733f080-c072-4bf5-91fc-f591abf28176 |publisher=EUROSTAT|language=en}}</ref> Štiri države, Nemčija, Švedska, Italija in Francija, so skupaj prejele okoli dve tretjini vseh prošenj za azil. Leta 2014 so odobrile skoraj dve tretjini prošenj. Švedska, Madžarska in Avstrija so vodile po številu prošenj glede na število prebivalcev.<ref name="auto6">{{cite web |url=http://m.euronews.com/en/304485/ |title=euronews – Data raises questions over EU's attitude towards asylum seekers |publisher=euronews.com |accessdate=28 August 2015|language=en}}</ref><ref name="auto7">{{cite news |url=http://www.nytimes.com/interactive/2015/08/28/world/europe/countries-under-strain-from-european-migration-crisis.html?hp&action=click&pgtype=Homepage&module=photo-spot-region&region=top-news&WT.nav=top-news |title=Which Countries Are Under the Most Strain in the European Migration Crisis? |newspaper=The New York Times |date=28 August 2015 |accessdate=28 August 2015|language=en}}</ref>
 
Kljub povečevanju števila prihodov beguncev v Italijo iz Libije leta 2014 se je več držav Evropske unije vzdržalo pomoči v reševalni operaciji ''Mare Nostrum'', ki jo je zamenjala [[Frontex]]ova operacija ''Triton'' novembra 2014.
 
== Izbruh krize ==
3.643

urejanj