Evropska begunska kriza: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 6:
Glavna vzroka za krizo sta bila huda poostritev vojn v [[Sirska državljanska vojna|Siriji]], [[Vojna v Iraku (2003-)|Iraku]], [[Vojna v Afganistanu (2001-)|Afganistanu]], in drugih konfliktov. Število nasilno razseljenih ljudi se je po svetu do konca leta 2014 povzpelo na 60 milijonov ljudi, največ po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].<ref name="UNHCRtrends">{{cite web |url=http://unhcr.org/556725e69.html |title=UNHCR Global Trends –Forced Displacement in 2014 |publisher=UNHCR |date=18 June 2015|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=The dispossessed|url=http://www.economist.com/blogs/graphicdetail/2015/06/daily-chart-15|work=The Economist|date=18 June 2015|language=en}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.nytimes.com/2015/11/01/world/europe/a-mass-migration-crisis-and-it-may-yet-get-worse.html?hp&action=click&pgtype=Homepage&module=second-column-region®ion=top-news&WT.nav=top-news|title=A Mass Migration Crisis, and It May Yet Get Worse|author=Rod Nordland|newspaper=The New York Times|date=31 October 2015|accessdate=1 November 2015|language=en}}</ref> Begunska taborišča na Bližnjem Vzhodu so postala številčno in finančno preobremenjena, zato so migranti preko [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] ali preko [[Balkan|Balkana]] množično krenili v države Evropske Unije.
EU in njene članice na silovit porast migrantov niso bile pripravljene. Čeprav so se krizne razmere končale marca 2016, po izboljšanju situacije na Bližnjem Vzhodu in ukrepih članic EU, so trenutni migracijski premiki še vedno močno razdvajajoča politična tema širom Evropske Unije.<ref>[https://www.politico.eu/article/europe-migration-refugees-where-migrants-are/?utm_source=POLITICO.EU&utm_campaign=7b2de14864-EMAIL_CAMPAIGN_2018_08_03_05_12&utm_medium=email&utm_term=0_10959edeb5-7b2de14864-189827333 Politico.eu - ''Where Europe's migrants are'']</ref>
== Vzroki in nastanek krize ==
Vrstica 21:
V prvih šestih mesecih leta 2015 je Grčija zamenjala Italijo na čelu Evropske unije po številu prihodov beguncev. Poleti 2015 je postala izhodišče za begunski tok prek [[Balkan]]a v zahodnoevropske države, predvsem [[Nemčija|Nemčijo]] (tako imenovani "balkanski koridor"). Po aprilu 2015 je Evropska unija povečala sredstva za mejni nadzor v Sredozemlju, da bi preprečila [[tihotapljenje ljudi|tihotapljenje beguncev]], in v ta namen zagnala operacijo ''Sofija''. Več držav je začasno uvedlo mejni nadzor znotraj [[Schengensko območje|Schengenskega območja]], ki trenutno še vedno traja.
Že leta 2013 je EU kot temelj skupne azilne politike sprejela [[Dublinska uredba|Dublinsko uredbo]], ki je določala, da je prosilca za azil dolžna obravnavati edinole tista država članica, v katero je najprej vstopil. Zaradi posledične hude preobremenejnosti Grčije in Italije se članice EU leta 2015 uredbe več niso dosledno držale
Večje število beguncev je obtičalo na [[Keleti]], osrednji železniški postaji v [[Budimpešta|Budimpešti]], ker so jim madžarske oblasti preprečile nadaljevanje poti v Nemčijo in Avstrijo. Zaradi nevzdržnih razmer je skupina 1000 beguncev v začetku septembra peš krenila proti avstrijski meji in madžarske oblasti so se za napotke obrnile na avstrijskega kanclerja. Avstrijske oblasti so se bale, da bi lahko prišlo do izbruha nasilja. Kmalu zatem so madžarske oblasti oznanile, da beguncev na Madžarskem več niso zmožne predelovati in da jih bodo okoli 5000 z avtobusi prepeljali na avstrijsko mejo. Nemčija se je te begunce odločila izjemoma sprejeti, da bi preprečila stopnjevanje napetosti.
Čeprav je bila gesta Nemčije mišljena kot izjema, je postavila precedent, da so članice EU na balkanskem koridorju beguncem nehale zastavljati pot v Nemčijo. V naslednjem tednu jih je 20.000 prispelo v Frankfurt. Nemčija je na tej točki uvedla nadzorovanje meja, je pa sprejemala prosilce za azil.
== Soočanje s krizo ==
=== Evropska Unija ===
Predlagan je bil nov sistem kvot za enakomerno porazdelitev prosilcev za azil v vse države Evropske unije, ki bi razbremenil Italijo in Grčijo kot glavni vstopni državi. Proti taki ureditvi so ostro protestirale nekatere vzhodne države članice na čelu z Madžarsko. [[Svet Evropske unije]] je sistem kvot sprejel, vendar so Avstrija, Madžarska, Poljska in Češka zavrnile upoštevanje sklepa. [[Evropska komisija]] je zato proti Madžarski, Poljski in Češki uvedla sankcije.
=== Slovenija ===
[[Slovenija]] je bila zaradi geografske lege med begunsko krizo pod precejšnjim pritiskom. Samo v obdobju od 17. oktobra 2015 do 25. januarja 2016 jo je prešlo 422.724 migrantov. Od njih je bilo 45 % sirskih državljanov, 30 % afganistanskih, 17 % iraških, 8 % pa drugih.<ref>[http://www.vlada.si/pomoc_beguncem/ Vlada.si - Pomoč beguncem]</ref>
| |||