Evropska begunska kriza: Razlika med redakcijama

Leta 2014 je bilo v Evropski uniji vloženih 536,.345 novih prošenj za azil. To je bilo največje število po letu 1992, ko jih je bilo 672,.000.<ref name="auto2">{{cite web |title=Asylum statistics |url=http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Asylum_statistics |publisher=EUROSTAT |accessdate=4 September 2015|language=en}}</ref> Odobrenih je bilo več kot 185,.000 prošenj.<ref name="auto5">{{cite web |title=EU Member States granted protection to more than 185 000 asylum seekers in 2014 |url=http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/6827382/3-12052015-AP-EN.pdf/6733f080-c072-4bf5-91fc-f591abf28176 |publisher=EUROSTAT|language=en}}</ref> Štiri države, Nemčija, Švedska, Italija in Francija, so skupaj prejele okoli dve tretjini vseh prošenj za azil. Leta 2014 so odobrile skoraj dve tretjini prošenj. Švedska, Madžarska in Avstrija so vodile po številu prošenj glede na število prebivalcev.<ref name="auto6">{{cite web |url=http://m.euronews.com/en/304485/ |title=euronews – Data raises questions over EU's attitude towards asylum seekers |publisher=euronews.com |accessdate=28 August 2015|language=en}}</ref><ref name="auto7">{{cite news |url=http://www.nytimes.com/interactive/2015/08/28/world/europe/countries-under-strain-from-european-migration-crisis.html?hp&action=click&pgtype=Homepage&module=photo-spot-region&region=top-news&WT.nav=top-news |title=Which Countries Are Under the Most Strain in the European Migration Crisis? |newspaper=The New York Times |date=28 August 2015 |accessdate=28 August 2015|language=en}}</ref>

Prosilci za azil so prihajali iz [[Zahodna Azija|Zahodne]] in [[Južna Azija|Južne Azije]], [[Afrika|Afrike]]<ref name="origins">{{cite news|title=Refugee crisis: apart from Syrians, who is travelling to Europe?|url=http://www.theguardian.com/world/2015/sep/10/refugee-crisis-apart-from-syrians-who-else-is-travelling-to-europe|work=The Guardian|date=10 September 2015|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=Europe's Migration Crisis|url=http://www.cfr.org/migration/europes-migration-crisis/p32874|publisher=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref> in [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]].<ref name="BalkanExodus">{{cite web|url=http://www.bbc.com/news/world-europe-34173252|title=Migrant crisis: Explaining the exodus from the Balkans|publisher=BBC News|accessdate=19 September 2015|language=en}}</ref> Leta 2015 se je število novih prosilcev za azil glede na leto 2014 podvojilo na 1,.257,.610. Leta 2016 je bilo novih prosilcev 1,.206,.510. Od novih prosilcev v letih 2015 in 2016 je bilo 697,.595 sirskih državljanov, 361,.275 afganistanskih državljanov, 248,.685 iraških državljanov in 1,.155,.595 državljanov ostalih držav izven EU. Odstotek dejanskoDelež podeljenih azilov se je močno razlikujerazlikoval glede na državo izvora: sirskim in eritrejskim državljanom se podelije podelil v okoli 90 % primerov, afganistanskim, iraškim in iranskim v okoli 50 % primerov, pakistanskim v okoli 10 % primerov, prosilcem z Balkana pa v nekaj odstotkih primerov. VečinaVečino prišlekov jeso bilapredstavljali odraslihodrasli moškihmoški (58%).<ref name=":0">{{cite web|url = http://data.unhcr.org/mediterranean/regional.html|title = Refugees and migrants crossing the Mediterranean to Europe|date = 11 September 2015|website = |publisher = United Nations High Commissioner for Refugees|language=en}}</ref> Prosilci za azil so prihajali iz [[Zahodna Azija|Zahodne]] in [[Južna Azija|Južne Azije]], [[Afrika|Afrike]]<ref name="origins">{{cite news|title=Refugee crisis: apart from Syrians, who is travelling to Europe?|url=http://www.theguardian.com/world/2015/sep/10/refugee-crisis-apart-from-syrians-who-else-is-travelling-to-europe|work=The Guardian|date=10 September 2015|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=Europe's Migration Crisis|url=http://www.cfr.org/migration/europes-migration-crisis/p32874|publisher=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref> in [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]].<ref name="BalkanExodus">{{cite web|url=http://www.bbc.com/news/world-europe-34173252|title=Migrant crisis: Explaining the exodus from the Balkans|publisher=BBC News|accessdate=19 September 2015|language=en}}</ref>[[Slika:Ministrica obiskala pripadnike Slovenske vojske in URSZR, ki pomagajo v nastanitvenem centru in na meji 01.JPG|thumb|right|250px|Begunci v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]]]]

Že leta 2013 je EU kot temelj skupne azilne politike sprejela [[Dublinska uredba|Dublinsko uredbo]], ki je predlagaladoločala, da je prosilca za azil dolžna obravnavati edinole tista država članica, v katero je najprej vstopil. Zaradi posledične hude preobremenejnosti Grčije in Italije se članice EU leta 2015 uredbe več niso dosledno držale. Avgusta 2015 je to uradno priznal nemški urad za migracije. Predlagan je tudibil nov sistem kvot za enakomerno porazdelitev prosilcev za azil v vse države Evropske unije. Na, ta načinki bi se razbremenilorazbremenil Italijo in Grčijo, kjerkot velikaglavni večinavstopni migrantov vstopi v EUdržavi. Proti taki ureditvi so ostro protestirale nekatere vzhodne države članice na čelu z Madžarsko. [[Svet Evropske unije]] je sistem kvot sprejel, vendar so Avstrija, Madžarska, Poljska in Češka zavrnile upoštevanje sklepa. [[Evropska komisija]] je zato proti Madžarski, Poljski in Češki uvedla sankcije.