Olomuc: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 77:
Novo utrjeno leseno naselje, v katerem je bila rezidenca velikomoravskega [[guverner]]ja, se je razvilo v sedanjih Předhradíh. Naselje je preživelo propad Velikomoravske leta 907 in postopoma preraslo v prestolnico province Moravske.
Leta 1063 je bila ustanovljena olomuška [[škofija]]. Škofija je bila morda ponovno ustanovljena, ker položaja moravskih škofov v 10. stoletju iz obstoječih dokumentov ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Če niso bili samo misijonarski škofi, ampak predstavniki ostankov neke regularne cerkvene organizacije, so zelo verjetno imeli sedež prav tu. Škofija je bila leta 1777 povišana v [[Nadškofija|nadškofijo]]. Škofje so po porušenju cerkve sv Petra leta 1141 svoj sedež preselili v cerkev sv. Venčeslava. Datum selitve je sporen, ker bi se selitev lahko zgodila tudi leta 1131 ali 1134 med škofovanjem Jindřicha Zdíka. Škofova palača je bila zgrajena v [[Romanski slog|romanskem slogu]]. Škofje so posedovali velike zemljiške posesti, zlasti v severni Moravski, in so bili eni od najbogatejših posestnikov v regiji. Pod avstrijsko-habsburško oblastjo so bili tudi kardinali.
Olomuc se je razvil v eno od najpomembnejših naselij na Moravskem s sedežem vlade Přemyslov in apanažo enega od princev. Leta 1306 se je v mestu ustavil kralj [[Venčeslav III.]] na svojem pohodu na [[Poljska|Poljsko]], kjer je nameraval spopasti z [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Poljskim]] za poljsko krono. Kralj je bil na pohodu umorjen in dinastija Přemyslov je izumrla.
Vrstica 126:
Cerkev sv. Mavricija je čudovita gotska zgradba iz 15. stoletja, ki ima šeste največje cerkvene [[orgle]] v Evropi.
Pomembna je tudi cerkev sv. Mihaela. Na mestu nekdanje mestne ječe stoji novobaročna kapela sv. Janeza Sarkanderja. Na začetku [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]] je bil v tamkajšnji ječi katoliški duhovnik Janez Sarkander, obtožen za sodelovanje s sovražnikom. Zaradi spovedne molčečnosti med mučenjem ni nikogar izdal in tudi umrl. Natezalnica in Sarkanderjev nagrobnik sta se ohranila. Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] ga je med obiskom Olomuca leta 1995 kanoniziral.
Papež je obiskal tudi Svatý Kopeček (Sveti grič) s cerkvijo Vizitacije Device Marije, ki gleda na mesto. Papež je cerkev povišal v malo baziliko (''basilica minor''). V mestu je tudi več [[samostan]]ov, med njimi Hradisko in Konvent dominikanskih sester.
Vrstica 134:
Pomembni zanimivosti sta tudi olomuška [[Pravoslavje|pravoslavna]] cerkev, posvečena sv. Gorazdu, in Mavzolej jugoslovanskih vojakov. Spomenik je postavljen v čast 1.188 v prvi svetovni vojni ranjenim jugoslovanskim vojakom, ki so umrli v lokalnih bolnišncah.
Najpomembnejša posvetna zgradba je mestna hiša iz 15. stoletja. K njej je prizidana gotska kapela, v kateri je zdaj Olomuški muzej umetnosti. Njen zvonik je visok 76 m in okrašen z astronomsko uro v nenavadnem socialističnem slogu. Ker je bila prvotna ura na koncu druge svetovne vojne uničena, so v letih 1947-
Olomuc je zelo ponosen na svoje številne baročne fontane, ki so se ohranile samo zaradi pozornosti mestnih svetov. V večini evropskih mest so po izgradnji mestnega vodovodnega omrežja stare fontane odstranili, Olomouc pa se je odločil, da jih bo ohranil kot vodne rezervoarje za morebitno gašenje požarov. Na fontanah so antični rimski motivi. Na petih so podobe rimskih bogov [[Jupiter (mitologija)|Jupitra]], [[Merkur (mitologija)|Merkurja]], [[Triton (razločitev)|Tritona]], [[Neptun (mitologija)|Neptuna]] in [[Herkul|Herkula]]. Na enem je upodobljen legendarni ustanovitelj mesta [[Julij Cezar]]. V 21. stoletju so na glavnem mestnem trgu postavili Arionovo fontano, ki se je zgledovala po stari.
Vrstica 143:
[[Slika:Konvikt olomouc 1.jpg|thumb|right|250px|Spodnje dvorišče Univerzitetnega središča umetnosti (zgradba nekdanjega jezuitskega kolegija) s tako imenovanimi Judovskimi vrati, ki so bile del prvotnega mestnega obzidja]]
[[Univerza Palackega]] je najstarejša na Moravskem in druga najstarejša v Češki republiki. Ustanovljena je bila leta 1573 kot del poskusa, da bi v državi ponovno uvedli katolištvo. V tistem času je bilo devet od desetih prebivalcev čeških kronskih dežel protestantov.<ref>Václavík, David (2010). ''Náboženství a moderní česká společnost''. Grada Publishing a.s.</ref> V 1850. letih je habsburški režim večino njenih fakultet zaprl, ker so tako profesorji kot študentje podprli [[Marčna revolucija|marčno revolucijo]] leta 1848 in češko narodno oživitev. Univerza je bila leta 1946 v celoti prenovljena in preimenovana v Univerzo Palackega v Olomucu.
Univerza igra zelo pomembno vlogo v mestnem življenju. Na njej študira več kot 25.200 študentov,<ref> [http://www.mvso.cz/ mvso.cz].</ref> kar je največje število na prebivalca mesta v Srednji Evropi.
| |||