Povečano zanimanje za Plečnika se je v svetu pojavilo v obdobju [[postmodernizem|postmodernizma]] v arhitekturi, ko je ponovno postala priljubljena raba historičnih arhitekturnih elementov. Ker je Plečnik rad uporabljal klasične elemente in jih med seboj poljubno mešal, obenem pa je to počel v času, ko so bili klasični arhitekturni stili že davno preživeti, predstavlja v svetovni arhitekturi zanimivo posebnost.
Že v osemdesetih letih, v večji meri pa po vključitvi v EU in seriji razstav v Evropi (Pariz: 1986, Praga (Arhitektura za novo demokracijo):, 1996) in izven nje so Plečnikove stavbe postale priljubljene turistične znamenitosti. V Ljubljani mestna občina poleti celo plačuje v Plečnika preoblečenega igralca, da se v turistični sezoni sprehaja po mestnih ulicah. Ljubljana ima številne Plečniku posvečene javne spomenike. Noben drug ustvarjalec ali pomemben Slovenec nima toliko spomenikov. Poprsja ali reliefi različnih umetnikov so postavljeni: [[Kranjski deželni dvorec|vrt pred sedežem univerze na Kongresnem trgu]], [[Križanke|Križanke ob velikem dvorišču]], [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Gimnazija Jožeta Plečnika (v glavni veži)]], [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana|Trnovska cerkev (na vhodnem pročelju)]], [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo (v vhodni veži)]], NUK (v kleti); in ob Eipprovi ulici ("raćunalo"). Manj posrečen portretni relief J. Plečnika je v Slovenskem etnografskem muzeju. Narodna galerija hrani Savinškov model za Plečnikov spomenik. S stebrom (avtor Edvard Ravnikar) je označen prostor Plečnikove rojstne hiše v Gradišču. Odnos med Plečnikom in Ljubljano pogosto nekoliko površno primerjajo s tistim med [[Antoni Gaudí|Antonijem Gaudíjem]] in [[Barcelona|Barcelono]]. Dosje »Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi« je od 2015 na poskusnem seznamu za uvrstitev med [[Unescova svetovna dediščina|Unescovo svetovno kulturno dediščino]].<ref>{{navedi splet| url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5968/ |title=The timeless, humanistic architecture of Jože Plečnik in Ljubljana and Prague |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]] |accessdate=14.4.2016}}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/kultura/razno/plecnikova-dolga-pot-do-unesca.html |title= Plečnikova dolga pot do Unesca |date=4.3.2015 |last=Megla |first=Maja |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=14.4.2016}}</ref> Delno spremenjen dosje je bil ponovno uvrščen na poskusno listo leta 2017.
