Jožef Flavij: razlika med redakcijama

odstranjenih 45 zlogov ,  pred 1 letom
m
brisanje angleške izgovorjave latinskega imena
m
m (brisanje angleške izgovorjave latinskega imena)
 
[[File:Josephus.jpg|thumb|Romantična gravura Jožefa Flavija, ki se pojavlja v Williama Whistona prevodih njegovih del]]
 
'''Jožef Flavij''' ali '''Titus Flavius Josephus''' (/ dʒoʊˈsiːfəs /; grško: Φλάβιος Ἰώσηπος) (Jeruzalem, 37 - c. 100), rojen '''Yosef ben Matityahu''' (hebrejsko יוסף בן מתתיהו, ''Yosef ben Matityahu'', grško Ἰώσηη υ) <ref>Josephus refers to himself in his Greek works as {{Lang|grc|Ἰώσηπος Ματθίου παῖς}}, ''Iōsēpos Matthiou pais'' (Josephus the son of Matthias). Josephus spoke Aramaic, Hebrew and Greek.</ref><ref>''Φλαβίου Ἰωσήπου τὰ εὑρισκόμενα – Flavii Josephi Opera. Graece et latine. Recognovit Guilelmus Dindorfius [=Wilhelm Dindorf]. Volumen secundum''. Paris, 1847</ref> je bil rimsko-judovski [[zgodovinar]] iz prvega stoletja, ki se je rodil v [[Jeruzalem]]u - tedaj del rimske [[Judeja (rimska provinca)|Judeje]] - očetu duhovniškega porekla in materi, ki je trdila kraljevsko poreklo.
 
Sprva se je med [[Prva judovsko-rimska vojna|prvo judovsko-rimsko vojno]] boril proti Rimljanom kot poveljnik judovskih sil v [[Galileja|Galileji]], dokler se ni leta 67 predal rimskim silam, ki jih je vodil [[Vespazijan]] po šesttedenskem obleganju Jotapate. Jožef je trdil, da so se judovske [[Mesija (judovstvo) |mesijanske]] prerokbe, ki so začele prvo rimsko-judovsko vojno, sklicevale na to, da je Vespazijan postal cesar Rima. V odgovor se je Vespazijan odločil, da bo Jožefa obdržal kot sužnja in domnevno tolmača. Potem ko je Vespazijan leta 69 postal cesar, je Jožefu podelil svobodo in takrat je Jožef prevzel cesarjevo družinsko ime Flavij.<ref name="Mimouni 2012 p.133">Simon Claude Mimouni, ''Le Judaïsme ancien du VIe siècle avant notre ère au IIIe siècle de notre ère : Des prêtres aux rabbins'', Paris, P.U.F., coll. « Nouvelle Clio », 2012, {{p.|133}}.</ref>
668

urejanj