Primož Simoniti: razlika med redakcijama

dodanih 7 zlogov ,  pred 1 letom
V [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] je odkril preko štirideset do tedaj neznanih [[inkunabula|inkunabul]]. sestavil je bibliografijo filozofskih rokopisov v [[NUK]] in bibliografijo slovenskih latiničnih tiskov do leta 1848. Zlasti je pomembna njegova kritična izdaja spisa humanista B. A. de Usingena (edini znani rokopis je Simoniti odkril v NUK; nad 700 strani obsegajoče delo je veljalo za izgubljeno), v katerem je ta polemiziral z Melanchthonom. Opravil je pionirske raziskave o humanizmu (''Humanizem na Slovenskem'', 1979; ''Med humanisti in starimi knjigami'', 2007). Prevedel je večjo število antičnih, srednjeveških in novoveških knjižnih in filozofskih del, tudi [[Petronij]]ev ''Satirikon'', [[Heliodor|Heliodorove]] ''Etiopske zgodbe'', [[Apulej]]eve ''Metamorfoze'', Avguštin, Erazem Rotterdamski, [[René Descartes|Descartesove]] ''Meditacije'' in [[Baruch Spinoza|Spinozovo]] ''Etiko''.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-klasicni-filolog-primoz-simoniti/461015 |title=Umrl je klasični filolog Primož Simoniti |accessdate=18. julija 2018 |date=18. julij 2018 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Med prevodi je tudi srednjeveška lirika (''Carmina burana'', 1976, 2. izboljšana izdaja 2008; ''Srednejveški cvetnik//Florarium mediaevale'' (antologija latinske lirike srednjega veka, 2000), pesmi za objavo J. Gallusa, [[Paolo Santonino]] itd. Prevajal je tudi filozofe iz nemščine (Hegel, Marx). Raziskal je ozadje prve slovenske akademije (''Akademske čebele ljubljanskih operozov'', 1988). Dvakrat je mdr. popravil tudi datum oz. letnico rojstva ljubljanskega škofa [[Krištof Ravbar|Krištofa Ravbarja]].
 
Bil je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (2001 izredni, 2007 redni; 2007-10 je bil tajnik II. razreda SAZU za filološke in literarne vede), dvakrat je prejel [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]] (1974 in 1983), [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] (1981), dobil je veliko priznanje FF (1993), [[Univerza v Ljubljani]] mu je podelila naziv [[zaslužni profesor]] (2002), 2013 je prejel [[Trubarjevo priznanje]], ki ga podeljuje [[NUK]] za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine, [[Slovenska matica]] pa ga je leta 2017 razglasila za svojega zaslužnega člana .
 
==Avtorske monografije ==
Brezimni uporabnik