|
[[Vergil]] se naslanjal predvsem na ''Odisejo''. Tako srečamo v Eneidi še veliko podobnih prizorov, verzov in izrazov, ki so podobni tistim v Homerjevih ''Iliadi'' in ''Odiseji''.
Razen ''Odiseje'' in ''Iliade'' je Vergil uporabil še druge [[Grčija|grške]] epe, med drugimi rimskimi pesniki pa se je naslonil na NeviaNevija, EniaEnija in LukrecaLukrecija. Vedno pa je ostal samostojen in izviren. Novost v primerjavi s Homerjem so rimska imperialna ideja celote, novo pojmovanje [[zgodovina|zgodovine]] in tudi [[ljubezenska motivika]]. Vergilov ep je bolj racionalen in umeten, v [[slog]]u je več [[subjektivnost]]i in slikovitosti. V ospredju so [[morala|moralne]] in domoljubne ideje.
== Vsebina ==
Eneida opisuje pot trojanskega junaka Eneja v Lacij in pa vojno, ki izbruhne s tamkajšnjimi staroselci. V rimskem mitološkem izročilu je Enej ustanovil mesto Lavinij, Enejev sin Jul pa [[Alba Longa|Albo Longo]], naselbino, iz katere sta izvirala [[Ustanovitev Rima|Romul in Rem]], ustanovitelja Rima. Iz Jula je izhajala tudi [[Julijci|julijska rodbina]], ki ji je pripadala prva rimska cesarska dinastija.
Enej po padcu Troje začne iskati novo domovino zase in za preostale Trojance. S seboj vzame [[sin]]a Jula, [[žena|ženo]] Kreuso pa mora po volji bogov pustiti v mestu. Ustavlja se na večjih krajih v istem prostoru, kjer je taval [[Odisej]]. Na dvoru kraljice [[Dido]], Enej pripoveduje svojo zgodbo od razrušenja Troje do prihoda v [[Kartagina|Kartagino]]. Dido bi rada zadržala Eneja, ker pa ta po volji [[bog]]ov nadaljuje pot, naredi [[samomor]]. Enej pride s tovariši na obalo [[Italija|Italije]], kjer ga Sibila, [[prero]]kinja, pouči o poti v [[Had]]. Tako se Enej napoti v Had in se pogovarja z umrlimi. V nadaljnjih spevih vodi Enej boje proti italskim [[pleme]]nom, zlasti [[kralj]]u Turnu.
Trojance podpira [[Venera]], proti njim pa rovari [[Junona]], [[Jupiter (bog)|Jupitrova]] žena.
=== Oris poti ===
|
