Redakcija: 11:03, 22. januar 2018 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.239 urejanj {{normativna kontrola}} ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:16, 16. julij 2020 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m m/dp/wiki Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{drugipomeni3\|Nekropola (razločitev)}} {{ležeči naslov}} {{Infopolje Knjiga \| name = Nekropola Vrstica 8 ⟶ 9: \| cover_artist = \| country = Slovenija \| language = [[~~Slovenščina~~slovenščina]] \| series = \| subject = [[slovenska književnost ]] \| genre = [[~~Avtobiografski~~avtobiografski roman]], [[vojni roman]] \| publisher = [[Založništvo tržaškega tiska ]] \| release_date = [[1967]]{{Cobiss\|ID= 30961665}} \| media_type = tisk (trda vezava) Vrstica 25 ⟶ 26: \| udk = 821.163.6(450.36)-312.6 }} '''''Nekropola''''' je [[avtobiografski roman\|avtobiografski roman]] slovensko-tržaškega avtorja [[Boris Pahor\|Borisa Pahorja]], kjer govori o svoji preteklosti v [[~~Koncentracijsko~~koncentracijsko taborišče\|koncentracijskih taboriščih]]. Evropsko priznanje je roman dosegel leta 1990 s francoskim prevodom, ki so mu sledili prevodi v druge jezike. ''Nekropola'' je bila leta 2008 razglašena za italijansko knjigo leta, dobila je nagrado [[Premio Napoli]] za najboljšo tujejezično knjigo. == Vsebina == Roman se začne s pisateljevim obiskom spominskega parka ob koncentracijskem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof\|Natzweiler-Struthof]], potem pa popiše, kar je doživel v drugih taboriščih ([[Koncentracijsko taborišče Dachau\|Dachau]], [[Koncentracijsko taborišče Dora-Mittelbau\|Dora]], [[Koncentracijsko taborišče Harzungen\|Harzungen]], [[Koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen\|Bergen-Belsen]]). Zgodba je [[avtobiografija\|avtobiografska]], prvoosebna, premišljujoča, sprašuje se, kaj je greh v nečloveških razmerah, govori o fizičnem propadanju teles, odnosu do sojetnikov, ki nastane v takem okolju, in o različnih načinih, s katerimi so se jetniki soočali z življenjem v objemu smrti ter skušali preživeti. Kljub nečloveškim razmeram je namreč v taboriščnikih neprestano prisoten nagon po preživetju. Njegovi opisi segajo deloma tudi izven lastnega doživljanja, saj nekatere stvari spozna šele ob ponovnem obisku taborišč.▼ ▲Roman se začne s pisateljevim obiskom spominskega parka ob koncentracijskem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof\|Natzweiler-Struthof]], potem pa popiše, kar je doživel v drugih taboriščih ([[Koncentracijsko taborišče Dachau\|Dachau]], [[Koncentracijsko taborišče Dora-Mittelbau\|Dora]], [[Koncentracijsko taborišče Harzungen\|Harzungen]], [[Koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen\|Bergen-Belsen]]). Zgodba je [[avtobiografija\|avtobiografska]], prvoosebna, premišljujoča, sprašuje se, kaj je greh v nečloveških razmerah, govori o fizičnem propadanju teles, odnosu do sojetnikov, ki nastane v takem okolju, in o različnih načinih, s katerimi so se jetniki soočali z življenjem v objemu smrti ter skušali preživeti. Kljub nečloveškim razmeram je namreč v taboriščnikih neprestano prisoten nagon po preživetju. Njegovi opisi segajo deloma tudi ~~izven~~zunaj lastnega doživljanja, saj nekatere stvari spozna šele ob ponovnem obisku taborišč. V romanu kritično pogleda na odnos, ki ga ima današnja [[Slovenija\|Slovenija]] do taboriščnikov. Zdi se mu, da se poveličujejo zgolj aktivne borce proti okupatorju, ignorirajo pa taboriščnike. Opozarja na odnos [[Francija\|Francije]] in [[Nizozemska\|Nizozemske]], ki sta svojim, v taboriščih umrlim junakom, zgradili spominsko pokopališče, ali pa njihove zgodbe izdali v knjigah, npr. Dnevnik [[Ana Frank\|Ane Frank]], Slovenci pa podobnih pisem [[Zora Perello\|Zore Perello]] nismo sposobni zbrati in objaviti.▼ ▲V romanu kritično pogleda na odnos, ki ga ima današnja [[Slovenija\|Slovenija]] do taboriščnikov. Zdi se mu, da se poveličujejo zgolj aktivne borce proti okupatorju, ignorirajo pa taboriščnike. Opozarja na odnos [[Francija\|Francije]] in [[Nizozemska\|Nizozemske]], ki sta svojim, v taboriščih umrlim junakom, zgradili spominsko pokopališče, ali pa njihove zgodbe izdali v knjigah, npr. ''[[Dnevnik (roman)\|Dnevnik]]'' [[Ana Frank\|Ane Frank]], Slovenci pa podobnih pisem [[Zora Perello\|Zore Perello]] nismo sposobni zbrati in objaviti. Ker je osredinjenje na lastnih dojemanjih in občutenjih, so ostale osebe bolj skopo opisane. Kot bolničar se druži predvsem z ostalimi bolničarji, zdravniki, nadzorniki in bolniki. Med njegovimi prijatelji, ki so večinoma sodelavci in bolniki, pa prevladujejo Slovenci in ostali Slovani.▼ ~~Odnosi v taborišču so bistvenega pomena tudi za nastanek romana, saj se Pahor čuti krivega, da je sam preživel, zato želi povedati zgodbo sotaboriščnikov mlajšim generacijam.~~ ▲Ker je osredinjenje na lastnih dojemanjih in občutenjih, so ostale osebe bolj skopo opisane. Kot bolničar se druži predvsem z ostalimi bolničarji, zdravniki, nadzorniki in bolniki. Med njegovimi prijatelji, ki so večinoma sodelavci in bolniki, pa prevladujejo Slovenci in ostali Slovani. Odnosi v taborišču so bistvenega pomena tudi za nastanek romana, saj se Pahor čuti krivega, da je sam preživel, zato želi povedati zgodbo sotaboriščnikov mlajšim generacijam. ~~== Narodno v Nekropoli ==~~ Čeprav poskuša prikazati zlivanje vsega v nič, prikazuje razločevanje med narodnostmi. Uprava taborišča je taboriščnikom na črtasto obleko narisala kratice glede na državo iz katere izhajajo: I za Italijana, NN za Nizozemca in Norvežana itd. Narodno pa se identificirajo tudi taboriščniki sami, zlasti Slovenci, ki si ne želijo, da bi jih enačili z Italijani: »[S]lovenski človek vztrajno trdi, da je Jugoslovan, in tako na najlažji način prepriča okolje, da prisluhne njegovim ugovorom. Seveda se človeku srce in pamet upirata da bi ga v deželi pogina ugnobili kot Italijana, potem ko je od konca prve svetovne vojske italijanska država uničevala njegovo identiteto na domačih tleh.« (Pahor 2009: 50). Moč narodne identifikacije se kaže v tem, da vsak taboriščnik poskrbi najprej za svoje rojake in jim poskuša vrniti nekaj človečnosti. Razvidna je ostra meja med Italijani in ostalimi narodi, ki je prisotna pri vseh taboriščnikih, avtor pa jo doživlja močneje predvsem zaradi zatiranja slovenskih zamejcev. Italijani so zaradi svoje pretirane čustvenosti in pritoževanja predvsem pri taboriščnikih iz [[Norveška\|Norveške]], [[Nizozemska\|Nizozemske]] in [[Nemčija\|Nemčije]], bolj nezaželjeni kot pripadniki ostalih narodnosti. ▼ == ~~Dramska~~Narodno ~~uprizoritev~~v ~~Nekropole~~''Nekropoli'' == Nekropolo so 2. 12. 2010 uprizorili v [[Trst\|Trstu]], pod takrtirko [[Boris Kobal\|Borisa Kobala]]. Pobudo za uprizoritev je dala občina Trst oz. njen župan Roberto Dipiazza. Predstava je bila v slovenskem jeziku z italijanskimi podnapisi. Bila je del programa [[Ljubljana\|Ljubljana]] – svetovna prestolnica knjige 2010. Nastala je v koprodukciji Društva Celinka, KUD Pod Topoli in [[Mestno gledališče ljubljansko\|Mestnega gledališča ljubljanskega]].▼ ▲Čeprav poskuša prikazati zlivanje vsega v nič, prikazuje razločevanje med narodnostmi. Uprava taborišča je taboriščnikom na črtasto obleko narisala kratice glede na državo iz katere izhajajo: I za Italijana, NN za Nizozemca in Norvežana itd. Narodno pa se identificirajo tudi taboriščniki sami, zlasti Slovenci, ki si ne želijo, da bi jih enačili z Italijani: »[S]lovenski človek vztrajno trdi, da je Jugoslovan, in tako na najlažji način prepriča okolje, da prisluhne njegovim ugovorom. Seveda se človeku srce in pamet upirata da bi ga v deželi pogina ugnobili kot Italijana, potem ko je od konca prve svetovne vojske italijanska država uničevala njegovo identiteto na domačih tleh.« (Pahor 2009: 50). Moč narodne identifikacije se kaže v tem, da vsak taboriščnik poskrbi najprej za svoje rojake in jim poskuša vrniti nekaj človečnosti. Razvidna je ostra meja med Italijani in ostalimi narodi, ki je prisotna pri vseh taboriščnikih, avtor pa jo doživlja močneje predvsem zaradi zatiranja slovenskih zamejcev. Italijani so zaradi svoje pretirane čustvenosti in pritoževanja predvsem pri taboriščnikih iz [[Norveška\|Norveške]], [[Nizozemska\|Nizozemske]] in [[Nemčija\|Nemčije]], bolj ~~nezaželjeni~~nezaželeni kot pripadniki ostalih narodnosti. == Prevodi ==▼ == Dramska uprizoritev ''Nekropole'' == Prvi prevod Nekropole je bil italijanski leta 1997. Pahor o tem pravi: »Brez [[Evgen Bavčar\|Evgena Bavčarja]], ki je moj na pisalni stroj natipkan izvod Nekropole odnesel na francosko založbo, ta pa je moje besedilo poslala v [[Italija\|Italijo]], ne bi nikoli doživel tega, kar doživljam zadnja leta.« in »Šele ko je knjigo priznala italijanska televizija, me je spoznala tudi Slovenija.« (iz članka: Pahor v konzorciju[http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2012/08/pahor_v_konzorciju.aspx])▼ ▲''Nekropolo'' so 2. ~~12.~~decembra 2010 uprizorili v [[Trst~~\|Trstu~~]]u, pod takrtirko [[Boris Kobal\|Borisa Kobala]]. Pobudo za uprizoritev je dala občina Trst oz. njen župan Roberto Dipiazza. Predstava je bila v slovenskem jeziku z italijanskimi podnapisi. Bila je del programa [[Ljubljana\|Ljubljana]] – svetovna prestolnica knjige 2010. Nastala je v koprodukciji Društva Celinka, KUD Pod Topoli in [[Mestno gledališče ljubljansko\|Mestnega gledališča ljubljanskega]]. albanski: ''Nekropoli'', 2014.{{Cobiss\|ID= 278694400}}▼ finski: ''Nekropoli'', 2006.{{Cobiss\|ID= 2642668}}▼ švedski: ''Nekropol'', 2013.{{Cobiss\|ID= 273220096}}▼ francoski: ''Pèlerin parmi les ombres Paris'', 1990{{Cobiss\|ID= 22876416}}, 1966{{Cobiss\|ID= 6255410}}, 2005{{Cobiss\|ID= 2341356}}, 2007{{Cobiss\|ID= 15751225}}, 2011{{Cobiss\|ID= 258110464}}, 2012{{Cobiss\|ID= 7307244}}.▼ španski: ''Necrópolis'', 2010{{Cobiss\|ID= 1468411}}, 2011{{Cobiss\|ID= 258109440}}. ▼ angleški: ''Necropolis''. 2010{{Cobiss\|ID= 44205666}}, 2011. {{Cobiss\|ID= 258108928}}▼ ruski: ''Nekropolʹ'', 2011.{{Cobiss\|ID= 255821056}}▼ srbski (latinica): ''Nekropola'', 2009{{Cobiss\|ID= 169541900}}▼ makedonski: ''Nekropola'', 2014.{{Cobiss\|ID= 96039434}}▼ portugalski: ''Necrópole'', 2013.{{Cobiss\|ID= 7327468}}▼ hrvaški: ''Nekropola'', 2012.{{Cobiss\|ID= 7326956}}▼ nizozemski: ''Necropolis'', 2011.{{Cobiss\|ID= 5732844}}▼ katalonski: ''Necròpolis'', 2004.{{Cobiss\|ID= 2116844}}▼ španski: ''Necrópolis'', 2010.{{Cobiss\|ID= 278694400}}▼ nemški: ''Nekropolis'', 2001{{Cobiss\|ID= 1776364}}, 2003.{{Cobiss\|ID= 1969900}}▼ italijanski: ''Necropoli'', 1997{{Cobiss\|ID= 1004}}, 2005{{Cobiss\|ID= 2289644}}, 2008{{Cobiss\|ID= 7290092}}/2009{{Cobiss\|ID= 3698871}}▼ angleški (ameriški): ''Pilgrim among the shadows'' {{Cobiss\|ID= 2392365}}▼ esperanto: ''Pilgrimanto inter ombroj''{{Cobiss\|ID= 708401}}▼ == ~~Viri~~Prevodi == * {{navedi knjigo \|author=Boris Pahor \|year=2009 \|title=''Nekropola'' \|place=Ljubljana \|publisher=Mladinska knjiga}}▼ ▲Prvi prevod ''Nekropole'' je bil italijanski leta 1997. Pahor o tem pravi: »Brez [[Evgen Bavčar\|Evgena Bavčarja]], ki je moj na pisalni stroj natipkan izvod Nekropole odnesel na francosko založbo, ta pa je moje besedilo poslala v [[Italija\|Italijo]], ne bi nikoli doživel tega, kar doživljam zadnja leta.« in »Šele ko je knjigo priznala italijanska televizija, me je spoznala tudi Slovenija.« (iz članka: Pahor v konzorciju[http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2012/08/pahor_v_konzorciju.aspx]) ▲* albanski: ''Nekropoli'', 2014.{{Cobiss\|ID= 278694400}} ▲* finski: ''Nekropoli'', 2006.{{Cobiss\|ID= 2642668}} ▲* švedski: ''Nekropol'', 2013.{{Cobiss\|ID= 273220096}} ▲* francoski: ''Pèlerin parmi les ombres Paris'', 1990{{Cobiss\|ID= 22876416}}, 1966{{Cobiss\|ID= 6255410}}, 2005{{Cobiss\|ID= 2341356}}, 2007{{Cobiss\|ID= 15751225}}, 2011{{Cobiss\|ID= 258110464}}, 2012{{Cobiss\|ID= 7307244}}. ▲* španski: ''Necrópolis'', 2010{{Cobiss\|ID= 1468411}}, 2011{{Cobiss\|ID= 258109440}}. ▲* angleški: ''Necropolis''. 2010{{Cobiss\|ID= 44205666}}, 2011. {{Cobiss\|ID= 258108928}} ▲* ruski: ''Nekropolʹ'', 2011.{{Cobiss\|ID= 255821056}} ▲* srbski (latinica): ''Nekropola'', 2009{{Cobiss\|ID= 169541900}} ▲* makedonski: ''Nekropola'', 2014.{{Cobiss\|ID= 96039434}} ▲* portugalski: ''Necrópole'', 2013.{{Cobiss\|ID= 7327468}} ▲* hrvaški: ''Nekropola'', 2012.{{Cobiss\|ID= 7326956}} ▲* nizozemski: ''Necropolis'', 2011.{{Cobiss\|ID= 5732844}} ▲* katalonski: ''Necròpolis'', 2004.{{Cobiss\|ID= 2116844}} ▲* španski: ''Necrópolis'', 2010.{{Cobiss\|ID= 278694400}} ▲* nemški: ''Nekropolis'', 2001{{Cobiss\|ID= 1776364}}, 2003.{{Cobiss\|ID= 1969900}} ▲* italijanski: ''Necropoli'', 1997{{Cobiss\|ID= 1004}}, 2005{{Cobiss\|ID= 2289644}}, 2008{{Cobiss\|ID= 7290092}}/2009{{Cobiss\|ID= 3698871}} ▲* angleški (ameriški): ''Pilgrim among the shadows'' {{Cobiss\|ID= 2392365}} ▲* esperanto: ''Pilgrimanto inter ombroj''{{Cobiss\|ID= 708401}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih\|Projekt Bibliotekarji o romanih]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} ▲== ~~Prevodi~~Viri == ▲* {{navedi knjigo\|last1= Pahor\|~~author~~first1= Boris\|authorlink1= ~~Pahor~~Boris Pahor\|~~year~~date=~~2009~~ 2009\|title=~~''Nekropola''~~ Nekropola\|~~place~~location=~~Ljubljana~~ Ljubljana\|publisher= Mladinska knjiga}} == Zunanje povezave == * France Pibernik, 1967: Boris Pahor, Nekropola. ''Sodobnost (1963), letnik 15, številka 8/9''.[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GYSB3GPK] Slavko Pezdir, 2010: Nekropola v Trstu. ''Delo''. [http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/70172/detail.html] ~~SAZU.~~ ~~Pahor~~Slavko Pezdir, ~~Boris~~2010: Nekropola v Trstu. ''Delo''. [http://www.~~sazu~~ljubljana.si/osi/zivljenje-v-~~sazu~~ljubljani/~~clani/boris~~v-~~pahor~~srediscu/70172/detail.html] * SAZU. Pahor, Boris. [http://www.sazu.si/o-sazu/clani/boris-pahor.html] * Alenka Teran Košir, 2012: Boris Pahor: Nisem je bil vreden. [http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2012/08/pahor_v_konzorciju.aspx] * Bernard Nežmah, 2008. Boris Pahor: Nekropola [http://www.mladina.si/45174/boris-pahor-nekropola/] * Tjaša Komac: Boris Pahor [http://www.slomedia.it/boris-pahor/2] * Koron, Alenka, 1990. Avtobiografija kot roman. Splet: centerslo.net [http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim21/koron.pdf]▼ Wikipedija: Boris Pahor. Splet: Wikipedija.si [http://sl.wikipedia.org/wiki/Boris_Pahor] ▲Koron, Alenka, 1990. Avtobiografija kot roman. Splet: centerslo.net [http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim21/koron.pdf] {{normativna kontrola}}▼ [[Kategorija:Knjige leta 1967]] [[Kategorija:Dela Borisa Pahorja]] [[Kategorija:Slovenski avtobiografski romani]] ▲{{normativna kontrola}}

Nekropola (Pahor): Razlika med redakcijama