Antioh VII. Sidet: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
vladanje |
nadaljevanje |
||
Vrstica 35:
Zaradi pomanjkanja judovskih primarnih virov (''Knjiga Makabejcev'' se konča nekaj let pred temi dogodki) ni jasno, ali se je oblaganje Jeruzalema končalo z Antiohovo zmago ali preprosto z mirovnim sporazumom. Poleg tega so judovske sile kasneje sodelovale v Antiohovih vojnah, Ivan Hirkan pa še dvajset let po Antiohovi smrti ni napadal ozemelj pod nadzorom Selevkidov.
===Kasnejša ozemeljska osvajanja in poraz===
Zadnja leta svojega življenja je poskušal povrniti izgubljena vzhodna ozemlja, ki so jih Parti osvojili pod svojim "velikim kraljem" [[Mitridat I. Partski|Mitridatom I.]] Na pohodu proti vzhodu z zadnjo veliko selevkidsko vojsko, v kateri so bile tudi judovske enote Ivana Hirkana, je v dveh bitkah premagal Mitridata I. in ga v drugi bitki ubil. Ponovno je osvojil [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Babilonija|Babilonijo]] in [[Medija|Medijo]] in zatem vojsko razpršil po zimskih taborih.
Sam in selevkidska vojska sta zimo preživela na gostijah, lovu in popivanju (Selevkidi so ohranjali makedonsko tradicijo popivanja). Prebivanje vojske med lokalnim prebivalstvom je kmalu povzročilo naraščanje napetosti med domačini in sirsko vojsko.
Novi partski vladar [[Fraat II.]] medtem ni miroval. Zbral je novo vojsko in na selevkidskih ozemljih spodbujal domačine k uporu. Da bi povzročil razdor med Selevkidi, je osvobodil svojega dolgoletnega zapornika, starejšega Antiohovega brata [[Demetrij II. Nikator|Demetrija II.]], ki se je vrnil v Sirijo in zahteval vrnitev prestola.
Pozimi 130/129 pr. n. št. so v več medijskih mestih uporniki napadli selevkidske garnizije. Antioh se je z majhno vojsko, morda samo s svojo osebno stražo, odpravil podpret eno od napadenih garnizij. V pusti dolini je padel v zasedo velike Fraatove vojske, za katero sploh ni vedel, in bil v [[bitka pri Ekbatani|bitki pri Ekbatani]] ubit. Po bitki so Parti trdili, da je zaradi strahu ubil sam. Večina grško-rimskih zgodovinarjev trdi, da je padel v bitki. Izjema je Apijan, ki strdi, da je naredil samomor.<ref>Appian. The Syrian Wars.</ref>
==Nasledstvo==
Antiohov potrjeni naslednik je bil Antioh IX. Kiziken. Fragment iz 16. knjige [[Posidonij]]evih ''Zgodb'', ki se je ohranil v Atenejevih ''Deipnosophistah'', omenja kralje z imenom Selevk, ki ga je v Mediji ujel kralj Arsak in z njim ravnal kot s kraljem. Selevkova identiteta je predmet razprav. Lahko bi bil sin Antioha VII., ki je bil ujet po očetovi smrti, kot trdi Felix Jacoby. Njegovemu mnenju se z rezervo pridružuje Ian G. Kidd.<ref>Katherine Clarke (1999). ''Between Geography and History: Hellenistic Constructions of the Roman World''. Clarendon Press, Oxford. str. 357, 358. ISBN 0-19-924003-5.</ref>
==Sklici==
| |||