Nadškofija Maribor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 89:
V času jožefinskih reform za časa cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II]]. sta se Lavantinski škofiji priključili župniji v [[Velikovec|Velikovcu]] (1786) in v [[Celje|Celju]] (1789), vse župnije severno od Drave pa so pripadle Graški (uradno še naprej sekovski) škofiji. Da bi lahko škof bolje upravljal zelo razprostrto škofijo, so bile leta 1859 koroške župnije prenesene pod upravo Krške škofije, v zameno zato pa so Lavantinski škofiji pripadle župnije v Mariboru in njegovi okolici. Takoj po tej spremembi je škof [[Anton Martin Slomšek]] prestavil lavantinski škofijski sedež v Maribor.
Po prvi svetovni vojni je Sveti sedež Lavantinsko škofijo zaradi spremenjenih državno-ozemeljskih razmer, razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]] in ustanovitve [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasnejše [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]), 1. maja 1924 izvzel iz Metropolije Salzburg in jo neposredno podredil sebi. S tem se je končalo obdobje med letoma 1446 in 1923, ko je salzburški nadškof imenoval in posvetil vsakokratnega lavantinskega škofa, ta pa je smel nositi cesarsko-kraljevi naziv »knezoškof«. [[Andrej Karlin]] je ob imenovanju 6. junija 1923 tako postal prvi škof, ki ga je neposredno imenoval Sveti sedež. Istega leta so bile škofiji priključene vse župnije škofij Krka,
5. marca 1962 je Sveti sedež lavantinsko škofijo ({{jezik-la|Dioecesis Lavantina}}) preimenoval v Mariborsko-lavantinsko škofijo, v njeno ozemlje pa so bile 1964 tudi uradno vključene župnije, predvsem na Koroškem in v Prekmurju, ki so bile od leta 1923 samo pod upravo mariborskega škofa. 22. novembra 1968 je bila mariborsko-lavantinska škofija kot sufragan postavljena pod upravo cerkvene pokrajine Ljubljanske metropolije. Leta 1994 je pod upravo mariborskega škofa prišlo tudi slovensko ozemlje župnij [[Razkrižje]] in [[Štrigova]] (ki je spadalo v Zagrebško nadškofijo oz. od 1997 v novoustanovljeno Varaždinsko škofijo).
7. aprila 2006 je papež Benedikt XVI. z apostolsko konstitucijo ''Sacrorum Antistites'' ustanovil Mariborsko cerkveno pokrajino in mariborsko škofijo povzdignil v nadškofijo s sedežem metropolita. Novoustanovljena sufragana, škofiji v Celju in Murski Soboti od takrat spadata v Mariborsko metropolijo.
| |||