Nadškofija Maribor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 63:
'''Nadškofija Maribor''' ({{jezik-la|Archidioecesis Mariborensis}}) je ena od dveh slovenskih nadškofij.
Izšla je iz nekdanje lavantinske škofije, ki je sprva obsegala območje v okolici Šentandraža v Labotski dolini (danes avstrijska Koroška), ob koncu 18. stoletja pa se je s preureditvijo škofijskih meja v notranjeavstijskih deželah razširila tudi na spodnji del Štajerske (savinjsko) v okolici Celja. 4. septembra 1859 je takratni lavantinski škof [[Anton Martin Slomšek]] njen sedež prenesel v [[Maribor]] (ki je bil z okolico takrat še del sekovske škofije s sedežem v Gradcu) in v stolnico povzdignil dotedanjo župnijsko [[Stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor|cerkev sv. Janeza Krstnika]]. 5. marca 1962 je bila škofija preimenovana v [[Škofija Maribor|Mariborsko-lavantinsko škofijo]] in bila razdeljena na 290 [[župnija|župnij]], 7. aprila 2006 pa je bila povišana v nadškofijo in metropolijo, obenem pa je dokončno izgubila zgodovinsko ime "lavantinska".
== Ustanovitev škofije ==
Vrstica 93:
5. marca 1962 je Sveti sedež lavantinsko škofijo ({{jezik-la|Dioecesis Lavantina}}) preimenoval v mariborsko-lavantinsko škofijo, v njeno ozemlje pa so bile 1964 tudi uradno vključene župnije, ki so bile od leta 1923 samo pod upravo mariborskega škofa. 22. novembra 1968 je bila mariborsko-lavantinska škofija kot sufragan postavljena pod upravo cerkvene pokrajine Ljubljanske metropolije. Leta 1994 je pod upravo mariborskega škofa prišlo tudi slovensko ozemlje župnij [[Razkrižje]] in [[Štrigova]] (ki je spadalo v Zagrebško nadškofijo oz. od 1997 v novoustanovljeno Varaždinsko škofijo).
7. aprila 2006 je papež Benedikt XVI. z apostolsko konstitucijo ''Sacrorum Antistites'' ustanovil Mariborsko cerkveno pokrajino in mariborsko škofijo povzdignil v nadškofijo s sedežem metropolita. Novoustanovljena sufragana, škofiji v Celju in Murski Soboti od takrat spadata
=== Gospodarske težave v času svetovne gospodarske krize ===
Vrstica 105:
Kasnejši mariborski nadškof [[Alojzij Cvikl]] je novembra 2010 sprejel naloge začasnega ekonoma Nadškofije Maribor in se je trudil z upniki nadškofije skleniti sporazum, do česar je 3. marca 2015 tudi prišlo.<ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/164/slovenija/16502/ Nadškofija Maribor sklenila sporazum z upniki], Radio.ognjisce.si, pridobljeno 29. marec 2015.</ref><ref>»Pravi mož na pravem mestu«, Družina, številka 12, 22. marec 2015, stran 2.</ref> Takoj zatem, 14. marca, je bil imenovan za novega nadškofa, s čimer je obenem prejel tudi vsa pooblastila za nadaljevanje finančne sanacije nadškofije.
== Ustanovitveno pismo (bula) salzburškega nadškofa Eberharda II o ustanovitvi
Izvirnik bule hrani Državni arhiv na Dunaju, njena kopija pa se nahaja v »Codex Heinrici episcopi« saec. XIV. v Nadškofijskem arhivu v Mariboru. O ustanovitvenem pismu salzburškega nadškofa Eberharda II. mariborski zgodovinar F. Kovačič v svoji knjigi Zgodovina Lavantinske škofije, iz leta 1928, ugotavlja:
| |||