Psihoterapija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodal povezavi na organizaciji Slovenska krovna zveza za psihoterapijo in Združenje psihoterapevtov Slovenije. |
m NPOV, drugi drobni popravki AWB |
||
Vrstica 1:
{{nereferencirano}}
'''Psihoterapija''' je naučeno, celostno, zavestno in načrtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih duševnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali več obravnavanih oseb, z enim ali več psihoterapevti. Cilj obravnave je olajšati ali odpraviti simptome,
spremeniti moteča prepričanja, stališča in vedenjske vzorce ter podpirati osebnostno rast in zdravje obravnavanih.
Psihoterapija pomeni zdravljenje s pogovorom, s ciljem premagovanja različnih težav in boljšega poznavanja sebe. Psihoterapevt je usposobljen, da pomaga pacientu začutiti in primerno izraziti svoja čustva, spremeniti manj funkcionalna vedenja, reševati težave ali naučiti se, kako obvladati čustva kot so stres, tesnoba, žalovanje, strah, žalost in druga.
== Psihoterapevtski pristopi (modalitete) ==
=== Psihoanaliza ===
Psihoanaliza je metoda zdravljenja duševnih stisk. Njen začetnik je bil [[Sigmund Freud]], čigar delo so pozneje dopolnili in preoblikovali številni njegovi učenci in sodobniki.
S psihoanalizo je mogoče razrešiti raznoliko psihološko in telesno simptomatiko, ki se lahko kaže kot posledica zavestne ali nezavedne duševne stiske. Pomembno je poudariti, da se v psihoanalitičnem procesu ne ukvarjamo neposredno z razreševanjem problematične simptomatike, temveč z ozaveščanjem življenjske situacije, ki je privedla do njenega nastanka.
Za psihoanalitsko psihoterapijo je značilno, da se pri psihoterapevtskem delu psihoanalitik in klient osredotočata na ozaveščanje klientovega nezavednega – na razširitev klientovega védenja onjegovem lastnem notranjem svetu. Med psihoanalitskim procesom se tako klientu postopoma in v njegovem lastnem ritmu lahko razkriva globlji
vpogled tako v njegove sedanje in pretekle odnose kot tudi v njegov način bivanja, kar pripomore h globinskim in dolgoročnim osebnostnim in čustvenim spremembam.
Soočanje s svojim notranjim doživljanjem, ki nas je pripeljalo v stisko, ni lahko, zato posameznik poleg čustvene opore potrebuje čas, da se lahko ustrezno pripravi ter postopoma privadi na nova spoznanja o sebi. Prav zaradi prilagodljivosti osebnemu ritmu posameznika je psihoanaliza večinoma dolgotrajen in zelo oseben proces, ki lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let.
Pred vstopom v psihoanalitski proces se mora klient s psihoanalitikom dogovoriti za tri do pet uvodnih srečanj, na katerih lahko klient analitiku predstavi razlog za vključitev v terapijo in na katerih skupaj ugotovita, ali bi bila psihoanalitska psihoterapija primerna zanj. Analitik na teh srečanjih ugotavlja tudi, ali je klient dovolj motiviran za psihoanalizo. Ob koncu uvodnih srečanj se v primeru odločitve za nadaljevanje dogovorita tudi glede pogostosti in settinga obravnave.
Pogostost srečanj je lahko od enkrat do petkrat na teden. Če si klient želi resnično intenziven psihoanalitski proces ter je motiviran za delo in doseganje globlje osebnostne spremembe, mu psihoanalitik praviloma predlaga najmanj dve ali tri srečanja na teden, v klasičnem psihoanalitskem settingu (na kavču). Če pa želi klient zgolj razrešiti specifične težave s širšim prepoznavanjem njihovega konteksta, se lahko dogovorita za srečanja enkrat na teden, v standardnem psihoterapevtskem settingu (sedeč nasproti drug drugemu, na stolih). Posamezno srečanje traja 45 minut, dolžina psihoanalitske obravnave pa je v celoti odvisna od posameznika, njegovih osebnostnih lastnosti in narave njegove stiske.
=== Sistemska družinska psihoterapija ===
Sistemska družinska terapija je bila od petdesetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja ime za skupino družinskoterapevtskih pristopov, ki so jih ob metodoloških in teoretičnih razlikah povezovale skupne temeljne ideje o družinah in tem, kako jim pomagati pri doseganju želenih sprememb. Te skupne ideje ali konceptualna izhodišča bi lahko imenovali sistemski koncepti.
Na podlagi teh konceptov se je v osemdesetih letih področje dela razširilo tudi na terapijo s posamezniki, pari in skupinami, kar je privedlo do razvoja novih konceptov in teorij. Tako se glede na spremenjene in dopolnjene sistemske teorije in prakse vedno bolj uveljavlja ime sistemska psihoterapija.
Sistemska psihoterapija je močno pripomogla k razvoju psihoterapije: razvila je nove modele terapevtske prakse in vplivala na novo držo (naravnanost) terapevtov do klientov. V zadnjih petindvajsetih letih se je sistemski pristop razširil po vsem svetu. Na številnih področjih psihosocialne pomoči, na primer tako v okviru ambulantne pomoči kot tudi stacionarne obravnave, je postal del standarda. Omenimo pet prednosti sistemske psihoterapije, ki so pripomogle k evoluciji psihoterapevtske prakse in psihosocialne pomoči:
# vključevanje klientovih pomembnih bližnjih v obravnavo,
# upoštevanje in vključevanje socialnega konteksta,
Vrstica 107 ⟶ 43:
depresija itn.).
=== Psihodinamska psihoterapija ===
Naziv pristopa je prevzet iz nemškega poimenovanja Tiefenpsychologische Psychotherapie (zato se uporablja tudi izraz globinskopsihološka psihoterapija – GPP) in dobro kaže, kaj psihoterapevtsko delo pravzaprav je – predvsem celostno razumevanje psihoterapevtskih procesov in uporaba različnih tehnik.
Psihodinamska psihoterapija temelji na psihoanalitičnem razumevanju
Vrstica 185 ⟶ 117:
1992) in Gerda Rudolfa (2004).
=== Eksistencialna psihoterapija ===
Eksistencialna psihoterapija je
pristop. Temelji na psihoterapevtski, psihološki in filozofski podlagi.
Združuje različne pristope: daseinanalizo, logoterapijo, ameriški
Vrstica 217 ⟶ 149:
bolj kakovostno in izpolnjujoče.
=== Gestalt psihoterapija ===
Gestalt terapija je ena od humanističnih psihoterapevtskih modalitet. Poudarja človekovo naravno težnjo k uresničenju svojih potencialov.
Primerna je tako za delo s posamezniki kot tudi s pari, z družinami
Vrstica 247 ⟶ 178:
lastne odločitve.
=== Integrativna psihoterapija ===
Integrativna terapija predstavlja integracijski model, ki različne
terapevtske koncepte in terapevtske prakse povezuje in integrira v nov,
Vrstica 278 ⟶ 209:
stikov po naših izkušnjah najmanj toliko pomembna tudi stalnost stikov.
=== Transakcijska analiza ===
Transakcijska analiza (TA) temelji na prepričanju, da se lahko vsak nauči spoštovati sebe, skrbeti zase, se odločati in izražati svoja čustva. Principi TA so uporabni na delovnem mestu, doma, v učilnici, soseski – kjer koli imamo opravka z ljudmi.
To je teorija osebnosti in psihoterapija za doseganje osebnostne
Vrstica 301 ⟶ 229:
telesno in duhovno.
=== Transpersonalna psihoterapija ===
Transpersonalna psihoterapija se je začela razvijati v šestdesetih
letih prejšnjega stoletja v Ameriki na podlagi potrebe, da se v
Vrstica 325 ⟶ 253:
osebnostno rast.
=== Realitetna terapija ===
Realitetna terapija je svetovalno-terapevtska metoda, s katero pomagamo klientu prevzeti učinkovit nadzor nad svojim življenjem.
Vrstica 360 ⟶ 288:
posameznik nadzorovati okoliščine.
== Zunanje povezave ==
* [http://www.skzp.si
* [http://www.zpsi.si
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Psihologija]]
| |||