Coprnica Zofka: Razlika med redakcijama

Coprnica Zofka s svojimi pomočniki straši vse po vrsti, nagaja z [[vreme|vremenom]]nom, skratka, vse obrne narobe. Nato za dalj [[čas|časa]]a počiva v stari zaprašeni [[knjiga|knjigi]]. Ko nekdo razpiha prah s knjige, se vsi prebudijo in razkropijo po [[okolica|okolici]]. Toda čas, v katerem se ponovno pojavijo, zanje ni več primeren. Marsikaj je drugače. Zofke metla ne more več nositi, saj se je v knjigi zredila, zato peš odide k [[čarovnik|čarovniku]]u po vse potrebne pripomočke za vremenske spremembe. Medtem njeni nekdanji spremljevalci – Siva mora, Rdeči škopnik, Črni krempelj, črna vdova Pajkova vešča, povodni mož Akvilin - uganjajo vse mogoče vragolije. Škratek Šotek išče Zofkino pobeglo metlo, Pajkova vešča ga zaprede in nihče mu ne upa pomagati. Ko se Zofka utrujena vrne, reši [[škratek|škratka]]. Po vseh dogodivščinah, ki jih doživijo Zofkini [[sodelavci|sodelavci]], ki so bolj hudobni kot čarovnica sama, se vrnejo nazaj v knjigo, ker ne prenesejo, da je Zofka postala običajna [[ženska|ženska]].

Coprnice Zofke se [[ljudje]] naveličajo, ker s svojo čarovniško močjo meša vreme. Pri tem jo spremljajo prijatelji, ki ji pomagajo pri vragolijah. Za nekaj [[stoletja|stoletij]] ostanejo vsi potlačeni v knjigi. Ko nekdo knjigo najde in spiha prah, se vsa nekdanja nadlega razkropi po okolici. Toda čez toliko stoletij Zofke nihče več ne upošteva. Tudi z metlo si ne more nič več pomagati. Pričara si lahko le [[hiška|hiško]] na jasi sredi [[gozd|gozda]]a. Čarovniško moč ohranijo samo še njeni prijatelji.

Čarovnice so bile ženske, ki so znale čarati na simpatetičen in antipatetičen način s pomočjo apotropejskih dejanj, [[voda|vode]], [[zdravilna zelišča|zdravilnih zelišč]], zvarkov, [[uroki|urokov]], zagovorov, [[molitve|molitev]], s črnimi bukvami in magičnimi predmeti. Čarale so vreme, povzročale [[smrt]], [[bolezen]] ali [[nesreča|nesrečo]]. Pri čaranju so jim pomagali [[duhovi]]. Čarovnice so znale vedeževati, prerokovati, zdraviti in pomagati v težavah, obvladovati ljubezensko magijo.

V preteklosti so čarovnice po ljudskem verovanju letele, njihova moč je bila še posebej občutna ob [[božič|božiču]]u, v dvanajsterih nočeh, na predvečer jurjevega, ob [[kres|kresu]]u, na kvatrne dni, za bolj čarovniške dni pa so veljali [[četrtek]], [[petek]] in [[sobota]].

Pred čarovnicami so se branili z blagoslovljenim smodnikom, [[sol|soljo]]jo, blagoslovljeno vodo, narobe obrnjeno obleko…

Prevladuje mnenje, da je čarovništvo nastalo na osnovi [[kult|kulta]]a velike matere, lunarne boginje, kakršne so bile Hekate, [[Artemida]] – prina nasSlovenskem Pehtra. Čarovništvo so pogosto pripisovali čudaškim, samotarskim, strah zbujajočim ljudem, z nezaupanjem pa so pogosto gledali tudi na rdečelasce, lekarnarje, [[duhovniki|duhovnike]] in puščavnike.

Lik čarovnice se pojavlja v mnogih [[pravljice|pravljicah]] – v ljudskih in avtorskih. Največkrat so čarovnice hudobne in strah vzbujajoče. Likovni umetniki jih po navadi upodabljajo leteče na metli, imajo velik ukrivljen [[nos]], oblečene so v temna oblačila.

Leta [[1989]] je bil v sodelovanju [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališče Ljubljana]] in [[Viba film|Viba filma]]a posnet lutkovni film [[Coprnica Zofka (film)|Coprnica Zofka]] v režiji [[Matija Milčinski|Matije Milčinskega]].