Redakcija: 13:32, 18. november 2018 uredi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.315 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika TilenGTR (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot Oznaka: vrnitev ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:58, 12. julij 2020 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.315 urejanj m NPOV, drugi drobni popravki AWB Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Torfmoos Schwingdecke.jpg\|thumb\|300px\|[[Šotni mah]] (''Sphagnum'' spp.) na visokem barju]] [['''Visoko barje]]''' je [[mokrišče]], katerega rastline so z nalaganjem izgubile stik s [[podtalnica\|podtalnico]]. Zato tukaj uspevajo rastline, ki so prilagojene na pogoje z malo hranilnih in mineralnih snovi. Pri visokem barju stika s podtalnico ni in so rastline, kar se preskrbe z vodo tiče, odvisne izključno od s hranili revno padavinsko vodo. Takšne razmere prenese le malokatera rastlina, zato je rastlinstvo visokih barij specifično in se močno razlikuje od rastlinstva okolice. Nekatera visoka barja porašča zgolj [[zelišče\|zeliščna]] in [[mah]]ovna plast, v najboljšem primeru pa na njih naletimo na večje ali manjše otoke [[rušje\|rušja]]. Na samem robu barja se običajno rušju priključi [[smreka]], ki pa je zaradi mineralno revne šotne plasti slabo razvita in pritlikava. ==Nastanek visokega barja== [[Šotni mah]] ima svojevrstno sposobnost, da navzgor stalno priraščajo mladi poganjki, spodnji deli pa se postopoma spreminjajo v [[šota\|šoto]]. Na ta način se plast šote debeli, celotno barje pa se dviguje nad okolico. Tako rastline izgubijo stik s podtalnico, kar prenese le malokatera rastlina. Šotni mah zrase na leto 7 do 10  mm, v 10 letih se ustvari približno 1  cm debela plast šote. Rastlinske in živalske ostanke razkrajajoča [[huminska kislina]] rjavo obarva vodo v barjanskih okencih. Zaradi velike količine vode razvoj življenja na visokem barju spomladi v primerjavi z okolico kasni, jeseni pa se zaradi toplotnoizolacijskega učinka življenje nekoliko podaljšuje. ==Rastlinstvo== Zgolj z [[deževnica\|deževnico]] se je sposoben prehranjevati le [[šotni mah]], graditelj visokega barja. Za vse druge [[rastline]] so na prehransko revnih in kislih tleh rastne razmere skorajda neprimerne. Rastline visokih barij, ki so prilagojene na mineralno revno rastišče, so ombrotrofne vrste. [[Vresnice]], pogoste rastline visokih barij, učinkovito sprejemajo hranila iz tal s pomočjo mikoriznih [[glive\|gliv]], medtem ko so [[Mesojeda rastlina\|mesojede rastline]] ([[rosika]] in [[mastnica]]) sposobne sprejemati hranila živalskega izvora. Botanične analize so pokazale, da je mogoče na enem samem visokem barju najti poleg ombotrofnih rastlin (takih, ki se hranijo le z deževnico), tudi rastline, ki se hranijo z rudninsko vodo, ne glede na to, ali se nahaja v barju kot podtalnica ali pa vanj priteka kot površinska voda. Na visokem barju lahko uspeva tudi kaka [[nizko barje\|nizkobarjanska]] rastlina, ker je na njenem rastišču po naključju nekaj več [[dušik]]a. Rastline na visokih barjih so kisloljubne vrste. Vodne razmere barja so spremenljive, saj so rastline lahko poplavljene, tiste na vrhu šotnih kupov pa so pogosto izpostavljene sušnim razmeram. Prevladujejo vodoljubne in vlagoljubne vrste. Vendar so se nekatere rastline prilagodile na nadolgotrajnejšo sušo s kseromorfno zgradbo [[raslinski list\|listov]] ali pa so sposobne preko listov vpijati padavinsko vodo. Temperaturna nihanja barja so velika - površina barja se ob sončnem vremenu segreje do 50º °C, ponoči pa se zelo ohladi. Rastline visokih barij so zaradi posebnih razmer ozki specalisti, ki uspevajo le tu in se močno razlikujejo od rastlinstva okolice. ==Ogroženost== Vrstica 21: ==Visoka barja v Sloveniji== [[Slika:Kozlerjev--gozd.JPG\|thumb\|300px\|[[Kozlerjeva gošča]] je največji (20 ha) velik gozdnati ostanek visokega barja na [[Ljubljansko barje\|Ljubljanskem barju]]]] Ime visoko barje ni povezano z [[nadmorska višina\|nadmorsko višino]], čeprav so danes ~~pri~~na ~~nas~~Slovenskem najlepša barja v višje ležečih predelih na [[Pokljuka\|Pokljuki]], [[Jelovica\|Jelovici]] in na [[Pohorje\|Pohorju]]. Ostanki nekdanjega visokega barja so danes vidni tudi na [[Ljubljansko barje\|Ljubljanskem barju]] večinoma kot gozdički breze in rdečega bora. Preden so ga osušili, so bila to najjužnejša in najnižje ležeča visoka barja v [[Srednja Evropa\|Srednji Evropi]]. Ob izsuševanju so z barja porezali ogromne količine šote, kar je povzročilo izumrtje mnogih predstavnikov barjanskega rastlinstva. Vrstica 31: * ''Zgradba gozda na prehodu v visoko barje'', Damjan Jan (diplomsko delo) Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire * ''Izbrana življenjska okolja rastlin in živali v Sloveniji'', Iztok Geister, 1999, ISBN 961-618-95-8 * ''Ljubljansko barje'', Iztok Geister, ISBN 86-365-0167 [[Kategorija:Mokrišča]]▼ {{normativna kontrola}} ▲[[Kategorija:Mokrišča]]

Visoko barje: Razlika med redakcijama