Ženski roman: Razlika med redakcijama

odstranjenih 311 zlogov ,  pred 6 meseci
m
NPOV, drugi drobni popravki AWB
m (-interwiki)
m (NPOV, drugi drobni popravki AWB)
 
 
== Nastanek in razvoj ženske književnosti in ženskega romana ==
V [[18. stoletje|18. stoletju]] je s terminom [[ženska književnost]] mišljena predvsem književnost za ženske, pri čemer so jo le včasih ženske tudi pisale. Vse od [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] so bile ženske pomembno literarno ciljno občinstvo, pisci pa so bili večinoma moški. Ženska književnost je bila sprva deležna znanstvene pozornosti v okviru raziskovanja [[trivialna literatura|trivialne literature]] (npr. [[ljubezenski roman|ljubezenski]] in [[dr.-roman|doktorski roman]]). Termin ženski roman je specifičen pojem znotraj [[ženska književnost|ženske književnosti]] in izhaja iz nemške [[literarna veda|literarne vede]]. Za ustanoviteljico in eno glavnih predstavnic nemškega ženskega romana velja [[Eugenie Marlitt|Eugenie Marlitt]], prina nasSlovenskem so veliko brali tudi [[Hedwig Courths-Mahler]].
 
== Začetki slovenske ženske književnosti ==
Ženska je bila v tradiciji [[slovenska pripovedna proza|slovenske pripovedne proze]], ki se je začela sredi prve polovice [[19. stoletje|19. stoletja]], najprej glavna oseba v popularnih pripovednih [[žanr|žanrih]]ih, v ženski [[svetniška povest|svetniški povesti]] in v dekliški [[vzgojna povest|vzgojni povesti]]. [[Literarna zgodovina]] ženskega avtorstva ni upoštevala, ker se ženske niso odločale za pisanje nacionalno relevantnih žanrov ([[kmečka povest|kmečke]] in [[zgodovinska povest|zgodovinske povesti]]).
 
== Značilnosti slovenskega ženskega romana ==
Glavna oseba in pogosto tudi naslovna oseba je mlado, revno in osamljeno ali sirotno dekle meščanskega stanu, ki spominja na pravljični lik [[Pepelka|Pepelke]]. Izbralo si je napačnega partnerja, vendar ji ga do konca romana uspe nadomestiti s primernejšim ([[ljubezenski trikotnik|ljubezenski trikotnik]]), kar pomeni [[srečen konec]]. Osrednji motiv je ljubezen (spolnosti v njem še ni), zato ga lahko razumemo kot tip [[ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]. Prostor dogajanja je mestno-grajski. Eno od pogostejših motivacijskih sredstev je bolezen. Prepoznavna značilnost slovenskega ženskega romana je tudi [[kategorični imperativ|kategorični imperativ]] ali moralna maksima, ki se ji junakinja brezpogojno podreja v vseh kritičnih trenutkih. O ženskem romanu govorimo le do konca [[19. stoletje|19. stoletja]], od tedaj naprej pa samo še o ženski književnosti.
 
== Avtorici slovenskega ženskega romana ==
* [[Luiza Pesjak|Luiza Pesjak]] (1828–1898). Njen roman ''Beatin dnevnik'' (1887) je značilni predstavnik ženskega romana takratne dobe in je pod močnim estetskim in tematskim vplivom [[nemški ženski roman|nemškega ženskega romana]].
* [[Pavlina Pajk|Pavlina Pajk]] (1854–1901) je napisala 6 romanov, 8 novel in 8 povesti, ki povečini ustrezajo določilom ženskega romana. Romani se dogajajo v podeželski graščini, novele v meščanski vili s parkom, povesti pa na vasi. Njene ženske romane lahko razumemo kot funkcijski ekvivalent določenega tipa [[pravljica|pravljic]], npr. [[Pepelka|Pepelke]].
 
[[Josipina Turnograjska|Josipina Turnograjska]] (1833–1854) ni utegnila napisati nobenega daljšega dela. V njeni kratki prozi nastopajo ženske kot božanstva, kot nosilke naravne moči in poguma, nadzemeljske lepote, kot zaščitnice ljubezni in dosmrtne zakonske zveze.
 
== Ženska književnost v 20. stoletju ==
V novejši slovenski [[proza|prozi]] so literarne pisave zelo raznolike, pogosto pa z [[ironija|ironijo]] in [[sarkazem|sarkazmom]] razbijajo ustaljene literarne vzorce in polemizirajo s pojmom ženskega v [[književnost|književnosti]]i. Sodobna ženska književnost pogosto prinaša brezobzirno analizo t. i. ženskih vzorcev vedenja in se kritično loteva zlasti v medijih opazne [[stereotip|stereotipne]]ne podobe ženske. Tudi ženske glavne osebe so drugačne: njihov cilj ni poroka, ampak samostojno, ločeno življenje, zato so v koncu romanov ločene celo tiste ženske, ki so bile na začetku poročene.
 
== Prozaistke v 20. stoletju ==
[[Zofka Kveder|Zofka Kveder]] (prva avtorica ženske umetniške, [[feminizem|feministično]] obarvane literature), [[Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]], [[Mira Mihelič|Mira Mihelič]], [[Marjeta Novak-Kajzer|Marjeta Novak Kajzer]] (njen roman ''Kristina'' (1985) prinaša poseben, izrazito ženski pogled na erotiko in čutnost), [[Berta Bojetu-Boeta|Berta Bojetu-Boeta]] (v romanu ''Filio ni doma'' (1990) prvič v zgodovini slovenske književnosti pisateljica iz izrazito ženske perspektive spregovori o skrajno brutalni podobi sveta), [[Nada Gaborovič|Nada Gaborovič]], [[Nedeljka Pirjevec|Nedeljka Pirjevec]], [[Zlata Vokač|Zlata Vokač]], [[Marija Vogrič|Marija Vogrič]], [[Maja Novak|Maja Novak]], [[Katarina Marinčič|Katarina Marinčič]], [[Brina Svit|Brina Svit]], [[Vesna Milek|Vesna Milek]] itd.
 
== Viri ==
 
{{wikivir|Kategorija:Ženski roman}}
 
[[Kategorija:Genologija]]
[[Kategorija:Romani po zvrsti]]