Redakcija: 15:34, 4. avgust 2019 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj →‎Bibliofilske izdaje: np ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:58, 12. julij 2020 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.287 urejanj m NPOV, drugi drobni popravki AWB Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Carl Spitzweg 021.jpg\|thumb\|right\|200px\|''[[Knjižni molj]]'', 1850, avtor [[Carl Spitzweg]]]] '''Bibliofilija''' je [[ljubezen]] do [[knjiga\|knjig]], zlasti starih in dragocenih. Izraz je sestavljen iz dveh starogrških besed (gr. [[''biblos]]'' - knjiga, [[''philia]]'' - prijateljstvo). '''Bibliofil''' ali knjigoljub je posameznik, ki ima rad knjige, žargonsko ''knjižni molj''. Med bibliofile se uvrščajo tudi [[zbirateljstvo\|zbiratelji]] knjig, letakov, razglednic, publikacij. Obiskujejo [[starinarna\|antikvariate]], kjer se posvečajo lepi knjigi z estetsko zunanjostjo. Družbeni pomen zbirateljev knjig je predvsem v ohranjanju kulturne dediščine. Bibliofila, ki pri svoji dejavnosti pretirava, imenujemo [['''biblioman]]'''. ==Opis dejavnosti== Vrstica 10 ⟶ 11: Bibliofil je občudovalec in zbiralec knjig. Pri njih ima včasih forma prednost pred vsebino, s poudarkom na starih, redkih, ali dragih knjigah, knjigah prve izdaje, knjigah s posebnimi ali nenavadnimi vezmi, knjigah z napakami ([[makulatura]]), podpisanih izvodih, specializiranih [[Knjižna zbirka\|zbirkah]] in tako dalje. Danes po svetu deluje veliko bibliofilskih klubov, ki združujejo zbiratelje istega področja, med seboj se srečujejo ter prodajajo, zamenjujejo, kupujejo knjige, prirejajo razstave, organizirajo predavanja, izdajajo bibliofilske tiske. ~~Pri~~V ~~nas~~Sloveniji deluje [[Slovensko bibliofilsko društvo]], ki je bilo ustanovnjeno leta [[1986]] v okviru [[Društva bibliotekarjev Slovenije]]. ==Zgodovina== Največje dosežke pripisujejo [[Angleži\|Angležem]] (obdobje angleške bibliomanije, 18. stoletje). Ob koncu 19. stoletja se težišče prenese v [[Združene države Amerike\|ZDA]]. Mnogo današnjih znanih [[knjižnica\|knjižnic]] je nastalo iz zbirk znanih bibliofilov, ki so ustanovam podarjali svoje zbirke knjig, [[rokopis~~\|rokopisov~~]]ov, tam pa so postale dostopne javnosti. Za prvega znanega bibliofila velja francoski zbiratelj [[Jean Grolier]] (15. stoletje), za njim pa še [[Fracesco Petrarca]] ([[Italija]]), [[Erazem Rotterdamski\|Erazem Roterdamski]] ([[Nemčija]]), [[Richard de Bury]] ([[Velika Britanija]]), [[Robert Hoe III]] ([[Združene države Amerike\|ZDA]]). Ne smemo pa pozabiti na [[ženska\|ženske]] zbirateljice, nekaj teh imen zaznamujejo Hroswitha iz Gandersheima na Saškem (benediktinska opatinja, prva ženska ljubiteljica knjig v [[Evropa\|Evropi]], 10. stoletje), Judith iz Flandersa (njeni rokopisi danes v [[Pierpont Morgan Library]]), [[Margareta Navarska]] ([[Francija]]), ženske iz plemiške družine d'Este, Sforza, Medici ([[Italija]]), kraljica Kristina ([[Švedska]]), [[Estelle Doheny]] (ZDA), [[Amy Lowel]] (ZDA). Vrstica 25 ⟶ 26: ==Bibliofilske izdaje== [[Bibliofiska izdaja\|Bibliofilske izdaje]] so odgovor [[založništvo\|založništva]] na povpraševanje in zahteve zbirateljev lepih knjig. Zanje je značilna [[dragocena vezava]] in pogosto posebna škatla, v kateri je spravljena knjiga. Imajo omejeno naklado, včasih avtorjevo oziroma [[ilustrator~~\|ilustratorjevo~~]]jevo [[fotografija\|fotografijo]] in podpis, izvodi pa so označeni z ročno napisano številko. Če [[založba]] komu izvod podari, je to v [[kolofon~~\|kolofonu~~]]u označeno s črkama HC (''hors commerce'' - izven prodaje) in rimsko številko. Prave bibliofilske izdaje na Slovenskem naj bi se pojavile v 20. stoletju. Najpomembnejša med njimi je "krasotna" izdaja [[France Prešeren\|Prešernovih]] [[Poezije (France Prešeren)\|Poezij]] iz leta [[1900]] v redakciji [[Lovro Pintar\|Lovra Pintarja]], nato pa je sledilo še več kot deset bibliofilskih izdaj posameznih Prešernovih pesmi, med katerimi ima najpomembnejše mesto ''[[Zdravljica]]''. Po [[druga svetovna vojna\|drugi svetovni vojni]] je v 60. letih [[DZS\|Državna založba Slovenije]] izdala 13 naslovov domačih in tujih [[pesnik~~\|pesnikov~~]]ov v bibliofilski zbirki ''[[Večni sopotniki]]''. Bibliofilske tiske so izdajale še [[Slovenski knjižni zavod]], [[Cankarjeva založba]], [[založba Obzorja]], [[Trubarjev antikvariat]], v zadnjih desetih letih pa še [[Slovenska knjiga]], [[Nova revija]] in [[Rokus]]. ==Viri== Vrstica 35 ⟶ 36: * ''Enciklopedija Slovenije'', 15 (2001). Ljubljana: Mladinska knjiga. * Rus, Melita (2002). ''Bibliofilstvo ali knjižno zbirateljstvo''. {{cobiss\|ID=20355426}} {{normativna kontrola}}▼ [[Kategorija:Zbirateljstvo]] [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:Branje]] ▲{{normativna kontrola}}

Bibliofilija: Razlika med redakcijama