Fantazijska pripoved: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
novosti v fantaziji |
m NPOV, drugi drobni popravki AWB |
||
Vrstica 3:
== Značilnosti ==
[[Fantazija]] je eden izmed žanrov fantastične literature, ki združuje žanre, ki se oddaljujejo od resničnosti: [[fantastika|fantastiko]], grozljivko, utopijo in ostale razvojne oblike, ki segajo od [[pravljica|pravljic]] in [[mit
== Zgodovina ==
Vrstica 9:
Žanr fantazijske pripovedi je star manj kot dve stoletji, njegove korenine segajo daleč v zgodovino, saj so bili elementi nadnaravnega in fantastičnega prisotni že od začetka pripovedništva in pisanja literature. Med začetke uvrščamo dela, kot so ''[[Ep o Gilgamešu]], [[Odiseja]]'', ''[[Beowulf]]'', ''[[Tisoč in ena noč]]'', ''[[Božanska komedija]]'' in ostala dela.
Zgodovina sodobne fantazijske literature med prva avtorja uvršča škotskega pisatelja Georga MacDonalda in njegova romanoa ''The Princess and the goblin'' (1872 ) in ''Phantastes'' (1858). Slednji velja za prvi fantazijski roman, napisan za odrasle. Drug pomemben pisatelj tega časa je bil [[
Fantazijska dela za mlade so bila bolj sprejemljiva kakor za odrasle. Pisatelji, ki so imeli željo pisati fantazijska dela za mlade, so morali svoja dela prilagajati. Kot pomembno prelomnico v fantazijski literaturi štejemo delo ''[[Alica v čudežni deželi]]'' iz leta 1865. Začetki sodobne fantazijske pripovedi sodijo v 18. stoletje, skupaj z naraščajočo priljubljenostjo popotniških zgodb. Prva fikcijsko fantazijska revija je bila ustvarjena leta 1923, imenovala se je ''[[Weird tales]]'' (''Čudne zgodbe''), z njej podobnimi revijami je fantazijska pripoved postajala vedno bolj priljubljena. Žanr fantazije je resnično zaživel šele konec 19. oziroma v začetku 20. stoletja. Velika prelomnica v razvoju fantazijske literature so dela angleškega pisatelja in jezikoslovca [[Tolkien|J. R. R. Tolkiena]] iz petdesetih let prejšnjega stoletja (''[[
Pomemben napredek v sodobni fantazijski književnosti lahko štejemo sago [[Pesem ledu in ognja]] ameriškega pisatelja [[George R. R. Martin|Georga R. R. Martina]], saj je se z njegovimi deli fantazija dokončno otresla smernic, katere je postavil [[John Ronald Reuel Tolkien|Tolkien]] s svojimi romani o [[Srednji svet|Srednjem svetu]]. Tako je več kot pol stoletja fantazijska književnost temeljila na popotovanju dobrega glavnega lika, medtem ko so bili njegovi nasprotniki vedno slabi. Liki v fantazijskih romanih do izida [[Igra prestolov|Igre prestolov]] so bili črno-beli. [[George R. R. Martin|Martin]] je likom dodal tako dobre kot tudi slabe lastnosti, predvsem pa je zabrisal meje med dobrimi in slabimi liki. Vrednotenje na dobre in slabe je prepustil bralcu samemu. Ta novost je pomenila nov razmah v fantazijski književnosti in kar nekaj avtorjev je sledilo njegovemu zgledu ([[Rothfuss]]).
== Mediji ==
Fantazija je kot priljubljen žanr, ki je našla pot v številne medije – [[film
== Slovenski avtorji ==
* [[Anton Ingolič]]: ''[[Udarna brigada]]'' {{COBISS|ID=16972544}}
* [[Vitomil Zupan]]: ''[[Potovanje v tisočera mesta]]'' {{COBISS|ID=13775873}}, ''[[Trije konji
* [[Vid Pečjak]]: ''[[Drejček in trije marsovčki]]'' {{COBISS|ID=220820992}}
* [[Jože Snoj]]: ''[[Avtomoto mravlje]]'' {{COBISS|ID=8670209}}
Vrstica 50:
* Tina Furlan: ''Elementi znanstvene fantastike v slovenski mladinski literaturi''. Diplomsko delo. [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], 1998. {{COBISS|ID=10820665}}
* Jakob Kenda: ''Fantazijska književnost''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. {{COBISS|ID=249076224}}
* Gregor Artnik: ''Mladinska fantastična pripoved in njena umestitev v koncept sodobne slovenske mladinske fantastične proze''. [[Pedagoška fakulteta Maribor]], 2012. (23-36) {{COBISS|ID=19162120}}
{{Portal: Literatura/povezava}}
{{normativna kontrola}}▼
[[Kategorija:Fantazija]]
[[Kategorija:Spekulativna fikcija]]
[[Kategorija:Književne zvrsti]]
▲{{normativna kontrola}}
|