Anton Danilo: Razlika med redakcijama

dodanih 7 zlogov ,  pred 3 meseci
m
NPOV, drugi drobni popravki AWB
m (NPOV, drugi drobni popravki AWB)
Kot rokodelski vajenec je nastopal ob diletantskih predstavah Društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Slovenskemu gledališču pa se je pridružil ob desetletnici [[Dramatično društvo|Dramatičnega društva]], prevzel umetniško ime ''Danilo'' in se razvil v najbolj vsestranskega igralca slovenskega gledališča. Učil se je od igralcev nemškega gledališča, se izpopolnjeval v šoli Dramatičnega društva (1882, 1888), v [[Praga|Pragi]] in na [[Dunaj]]u. Od konca [[19. stoletje|19. stol.]] do [[prva svetovna vojna|1. svet. vojne]] je organiziral vse igralske turneje v poletnih mesecih; bile so pomembna spodbuda za iskanje delitantov na podeželju pa tudi narodnobuditeljskega in narodnoobrambnega pomena za Slovence v nemškutarskih krajih tedanje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Že pred 1. svet. vojno se je lotil režije. Bogate izkušnje je uporabil pri organizaciji malega gledališča (1914–1915) potem ko so zaprli osrednje slovensko gledališče; bil njegov upravni in umetniški vodja, režiser in igralec.
 
Anton Danilo je od začetnih manj zahtevnih vlog postopoma prešel k zahtevnejšim vlogam. Oblikoval je pomembne vloge v prvih prina nasSlovenskem igranih dramah svetovnih klasikov in modernih dramatikov. Sodeloval je pri domala vseh praizvedbah [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] dram. Prvih nekaj sezon obdobja med obema vojnama je postal eden poglavitnejših režiserjev, posegal je v organizacijska vprašanja in bil predsednik Združenja gledaliških igralcev. Kot prvi slovenski gledališki igralec ustvarjalec je 1926 praznoval 50. obletnico dela z vlogo ''Dolefa'' v ''Desetem bratu''. V času, ko slovensko gledališče še ni poznalo poklicne kostumografije, je pokazal izjemen čut za izbran kostum in ustrezno masko.
 
V letih 1915–1917 je urejal gledališki zbornik ''Theater'' in v njem objavil programski zapis o bodočem jugoslovanskem gledališču. priredil je več tujih iger in sam napisal nekaj enodejank (''Po plesu; Stava; Rdeča maska''). Že pred 1. svetovno vojno je snemal [[gramofonska plošča|gramofonske plošče]]. V knjigi ''Spomini'' (1930) je opisal slovensko gledališko ustvarjanje. Nastopil je tudi v prvih slovenskih [[film]]ih (''[[Triglavske strmine]]'' režiserja [[Ferdo Delak|F. Delaka]], 1932). Za svoje umetniško delo (nad 700 vlog in nad 50 režij) je med vojnama dobil več visokih državnih odlikovanj in postal častni meščan Ljubljane.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
 
{{normativna kontrola}}
 
{{actor-stub}}