Elizabeta Bavarska, francoska kraljica: Razlika med redakcijama

Elizabeta prihaja iz rodbine [[Wittelsbachi|Wittelsbachov]]; je hči bavarskega vojvode [[Štefan III. Bavarski|Štefana III.]] in njegove žene Tadeje [[Družina Visconti|Visconti]], hčerke milanskega gospoda [[Bernabò Visconti|Barnabe Viscontija]]. Leta 1385 so jo, petnajstletno, v [[Amiens]]u poročili s sedemnajstletnim francoskim kraljem [[Karel VI. Francoski|Karlom VI.]] Mladoleten je bil tudi Karel, zato je v njegovem imenu vladal regentski svet njegovih stricev, to so bili: anžujski vojvoda [[Ludvik I. Anžujski|Ludvik I.]], [[berry]]jski vojvoda Ivan in burgundski vojvoda [[Filip Drzni]], ki je bil tudi eden od pobudnikov Elizabetine poroke<ref>Rodbini burgundskih [[Valoisi|Valoisov]] in holandskih [[Wittelsbachi|Wittelsbachov]] sta se povezali že aprila 1385 z dvojno poroko v [[Cambrai]]u, kjer sta se poročila sin in hčerka burgundskega vojvode [[Filip Drzni|Filipa Drznega]], [[Ivan Neustrašni|Ivan]] (1371-1419) in Margareta (1374-1441), s hčerko in sinom [[Grofija Hainaut|hainautskega grofa]] (in bavarsko-straubinskega vojvode) Alberta I., Margareto (1363-1423) in Viljemom II. (1365-1417). Povabili so več kot 20.000 gostov, slavje je trajalo 8 dni. Na spremljajočem turnirju je sodeloval tudi mladi francoski kralj Karel VI. Tedaj so se tudi dogovorili za Elizabetino poroko.</ref><ref>Adams (2010), 3–4</ref>. Postaven mladenič in živahna mladenka sta se poročila tretji dan po svojem prvem srečanju. Naslednji dan je odšel Karel na bojni pohod proti Angležem, Elizabeta pa v [[Creil]], da bi se pri nekdanji kraljici Blanche, vdovi po Karlovem pradedku francoskem kralju [[Filip VI. Francoski|Filipu VI.]], naučila dvornih navad. Septembra se je vselila v kraljevi grad Château de [[Vincennes]], ki je v naslednjih letih postal njen najljubši dom<ref>Adams (2010), 225–227</ref>.

 

Leta 1388 je Karel VI., tedaj dvajsetleten, razpustil regentski svet in vladanje vzel v svoje roke. V želji, da bi bil dober kralj, se je oprl na svetovalce svojega očeta, kraljevi svet; kmalu pa se je pokazalo, da je zaletavega, omahujočega značaja in podvržen vplivom drugih ljudi.

 

==Od pogodbe v Troyesu napreji (1420-1435)==

 

Francija je bila brez prestolonaslednika. Karel Orleanski, ki je bil naslednji upravičen do naslova, je bil v angleškem zaporu. Henrik V. je osvojil večino Normandije. Elizabeta je sprejela njegov predlog. Maja 1420 je spremljala kralja Karla VI. v Troyes na podpis pogodbe z Angleži. Po pogodbi naj bi po smrti Karla VI. postal francoski kralj Henrik V., ki se je poročil s Karlovo hčerko Katarino<ref name=«T586-7«>Tuchman (1978), 586–587</ref>.