Petra (Jordanija): Razlika med redakcijama

odstranjen 1 zlog ,  pred 25 dnevi
m
(np)
''Samostan'', največji spomenik Petre, izhaja iz 1. stoletja pred našim štetjem. Posvečen je bil Obodasu I. in verjamejo, da je simpozij Oboda boga. Te informacije so vpisane na ruševinah samostana (ime je prevod arabske ''Ad Deir'').
 
[[Krščanstvo]] je našlo pot v Petro v 4. stoletju, skoraj 500 let po ustanovitvi mesta kot trgovskega centra. Athanasius omenja škofa iz Petre (Anhioh. 10) po imenu Asterius. Kot cerkev je bila uporabljena vsaj ena grobnica ('grobnica z žaro'?). V rdečih barvnih napisih je zapisana posvečenost »v času najsvetejšega škofa Jasona« (447). Po islamskem osvajanju 629-632 je krščanstvo v Petri, kot večini Arabije, nadomestil [[islam]]. Med [[Prva križarska vojna |prvo križarsko vojno]] je Petro zasedel [[Baldvin I. Jeruzalemski |Baldvin I.]] iz [[Jeruzalemsko kraljestvo |Jeruzalemskega kraljestva]] in oblikoval drugi fevd baronije Al Karak (v gospostvu Oultrejordain) z naslovom ''Château de la Valée de Moyse'' ali Sela. Ostal je v rokah [[Franki|Frankov]] do leta 1189. Še vedno je titularnanaslovna katoliška cerkev.
 
V Petri in okolici sta poznana dva križarska gradova. Prvi je al-Wu'ayra in leži severno od Wadi Muse. Vidi se s poti v Malo Petro. To je grad Valle Moise, ki ga je s pomočjo lokalnih muslimanov zasegla skupina Turkov in so ga križarji povrnili šele, ko so začeli uničevati oljke v Wadi Musi. Morebitna izguba možnosti preživljanja je privedla do tega, da so se domačini pogajali o predaji. Drugi je na vrhu el-Habis v središču Petre in je dostopen z zahodne strani Qasr al-Binta.
26.957

urejanj