Redakcija: 23:20, 17. marec 2020 uredi Shabicht (pogovor \| prispevki) 72.061 urejanj m →‎Glej tudi ← Starejše urejanje		Redakcija: 08:45, 8. julij 2020 uredi razveljavi Shabicht (pogovor \| prispevki) 72.061 urejanj m →‎Arheološko najdišče Brinjeva gora Novejše urejanje →
Vrstica 32: Brinjeva gora sodi med prve višinske naselbine in je obstajala že vso mlajšo kameno dobo ter preživela mnoge nižinske naselbine. Arheološka izkopavanja v začetku šestdesetih let preteklega stoletja so odkrila številne antične najdbe, ki kažejo na razgibano življenje že v davni preteklosti, od 3 do 5 tisoč let pred našim štetjem. Razstava o izkopaninah na Brinjevi gori je začasno postavljena v avli hotela Planja na [[Rogla\|Rogli]]. Arheološka izkopavanja, ki so pod vodstvom [[Arheologija\|arheologa]] Stanka ~~Pahič~~Pahiča trajala kar 11 let, so odkrila vrsto [[Arheološko najdišče\|arheoloških najdišč]] iz različnih prazgodovinskih in zgodovinskih obdobij; od najstarejših bakrenodobnih seliščnih ostalin v Brezju in Zrečah, Pavlakove jame s prazgodovinsko lončenino v Dobravi, bronastodobne, žarnogrobiščne ter antične in poznoantične naselbine na Brinjevi gori z bronastodobno gomilo, žarnim grobiščem, [[Rimljani\|rimskodobnimi]] gomilami ter s skeletnimi poznoantičnimi in [[Slovani\|slovanskimi]] grobovi na njenem obrobju. O naravnih danostih tega področja pričajo tudi kasnejše srednjeveške naselbine ter najstarejše ohranjene stavbe in cerkve. Iz srednjega veka so tudi ostanki gradov, ki so bili nekoč na območju Zreč, to so gradovi Freudenberg na Brinjevi gori ter Jamnik (Holenstein) in Lušperk (Luschberg) v Zrečah.

Brinjeva gora nad Zrečami: Razlika med redakcijama