Selevkidsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

Leta [[223 pr. n. št.]] je prišel na prestol [[AntohAntioh III. Veliki]], mlajši sin [[Selevk II. Kalinik|Selevka II.]]. V četrti sirski vojni proti [[Egipt]]u na začetku ni bil najbolj uspešen in je v bitki pri Raphiji leta [[217 pr. n. št.]] doživel neprijeten poraz, potem pa je postal največji selevkidski vladar po [[Selevk I. Nikator|Selevku I.]] Po porazu pri Raphiji je naslednjih deset let preživel v vzhodnem delu svojega cesarstva, kjer je ukrotil uporne [[vazal]]e v [[Partija (satrapija)|Partiji]] in [[Baktrija|Baktriji]] in dosegel njihovo, vsaj formalno, poslušnost. Po Aleksandrovem zgledu se je nato odpravil v Indijo, kjer se je srečal s kraljem Sofagesenom.

Leta [[205 pr. n. št.]] se je vrnil na zahod in ugotovil, da je stanje po smrti [[Ptolemaj IV. Filopator|Ptolemaja IV.]] ravno pravo za vojni pohod proti zahodu. S [[Filip V. Makedonski|Filipom V. Makedonskim]] sta se dogovorila, da si bosta razdelila Ptolemajeva ozemlja. Začela se je peta sirska vojna, v kateri so Selevkidi po bitki pri Paniju [[198 pr. n. št.]] Ptolemaju V. odvzeli Sirijo. Izgledalo je, da je Selevkidom uspelo v celoti restavrirati Selevkidsko cesarstvo.