Telesna zgradba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Bodytypes.jpg|thumb|300 px|Primerjava treh osnovnih tipov telesne zgradbe (od leve: vitki, mišičasti in čokati tip)]]
'''Telesna zgradba''', '''telesni ustroj''' ali '''konstitucija''' (redko '''habitus''') je skupek dednih, prirojenih in pridobljenih telesnih značilnosti, predvsem morfoloških in funkcionalnih (oblika in razvitost [[kost]]i in [[mišica|mišic]]). V širšem smislu je izraz sopomenski pojmu postava (tudi rast -i, pog. figura), ki ob [[dednost]]i upošteva tudi dejavnik okolja in samouresničitve, nasprotno pa v ožjem smislu označuje le dedno nagnjenost k dani obliki telesa, ki jo posameznik razvije brez redne vadbe in načrtovane prehrane. Posamezen tip telesne zgradbe se imenuje '''somatotip (telesni tip)'''.
V preteklosti so teoretiki umske sposobnosti in druge psihične značilnosti obravnavali kot neločljivo povezane s telesnimi in zato predvidljive in razpoznavne iz telesne zgradbe - to mnenje je danes preseženo. Tudi začetni teoretik telesne zgradbe [[Ernst Kretschmer]] je v svojih kasnejših delih obravnaval predvsem obliko telesa, neodvisno od značajskih lastnosti in umskih sposobnosti, ter zato uvedel nova termina leptosom in evrisom. Ločeno obravnavo telesa od duševnosti je utrdil [[Eugen Bleuler]], ki je opredelil tri razpoloženjske tipe: sintonijskega kot uravnovešenega brez razpoloženjskih nihanj ter nasilniških nagnjenj ter njegova odklona ciklotimijskega in shizotimijskega.<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=ZbrbAAAAQBAJ&pg=PR15&lpg=PR15&dq=leptosome+first+used+in+english&source=bl&ots=ONZKiwlH_x&sig=ACfU3U2kRxe81mV09rQv2WEY80k_wORpPw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwj66avCzbrqAhVH06YKHRCTCoIQ6AEwD3oECAoQAQ#v=onepage&q=leptosome%20first%20used%20in%20english&f=false|title=Physique and Character|date=1925, izdaja 1999|accessdate=7. 7. 2020|website=|publisher=Routledge|last=Kretschmer|first=Ernst|page=XV}}</ref> Kljub temu je tipologija [[William Herbert Sheldon|Williama H. Sheldona]] še celostna telesno-psihološka: ektomorfa je opredelil kot visokega, šibkega, nemirnega, intelektualnega, mezomorfa kot postavnega, močnega, hrupnega, hrabrega ter endomorfa kot nižjega, okroglega, prijaznega in sproščenega. Leta 1959 je [[Božo Škerlj]] pri opisu telesne zgradbe uvedel konstitucijske vektorje, s katerimi je opisal izrazitost določene lastnosti (glede na osnovno telesno obliko oz. gradnjo leptosomski/ozkotelesni : evrisomski/širokotelesni; glede na težo oz. rejenost hipoplastični : normoplastični : hiperplastični; glede na razporeditev mehkih tkiv superiorni, inferiorni, trupni in ekstremitetni vektor).
| |||