Telesna zgradba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Bodytypes.jpg|thumb|300 px|Primerjava treh osnovnih tipov telesne zgradbe (od leve: vitki, mišičasti in čokati tip)]]
'''Telesna zgradba''', '''telesni ustroj''' ali '''konstitucija''' (redko '''habitus''') je skupek dednih, prirojenih in pridobljenih telesnih značilnosti, predvsem oblikemorfoloških in razvitostifunkcionalnih (oblika in razvitost [[kost]]i in [[mišica|mišic]]). V širšem smislu je izraz sopomenski pojmu postava (tudi rast -i, pog. figura), ki ob [[dednost]]i upošteva tudi dejavnik okolja in samouresničitve, nasprotno pa v ožjem smislu označuje le dedno nagnjenost k dani obliki telesa, ki jo posameznik razvije brez redne vadbe in načrtovane prehrane. Posamezen tip telesne zgradbe se imenuje somatotip.
 
V preteklosti so teoretiki umske sposobnosti in druge psihične značilnosti obravnavali kot neločljivo povezane s telesnimi in zato predvidljive in razpoznavne iz telesne zgradbe - to mnenje je danes preseženo. Tudi začetni teoretik telesne zgradbe [[Ernst Kretschmer]] je v svojih kasnejših delih obravnaval predvsem obliko telesa, neodvisno od značajskih lastnosti in umskih sposobnosti, ter zato uvedel nova termina leptosom in evrisom. Ločeno obravnavo telesa od duševnosti je utrdil [[Eugen Bleuler]], ki je opredelil tri razpoloženjske tipe: sintonijskega kot uravnovešenega brez razpoloženjskih nihanj ter nasilniških nagnjenj ter njegova odklona ciklotimijskega in shizotimijskega.<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=ZbrbAAAAQBAJ&pg=PR15&lpg=PR15&dq=leptosome+first+used+in+english&source=bl&ots=ONZKiwlH_x&sig=ACfU3U2kRxe81mV09rQv2WEY80k_wORpPw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwj66avCzbrqAhVH06YKHRCTCoIQ6AEwD3oECAoQAQ#v=onepage&q=leptosome%20first%20used%20in%20english&f=false|title=Physique and Character|date=1925, izdaja 1999|accessdate=7. 7. 2020|website=|publisher=Routledge|last=Kretschmer|first=Ernst|page=XV}}</ref> Kljub temu je tipologija [[William Herbert Sheldon|Williama H. Sheldona]] še celostna telesno-psihološka: ektomorfa je opredelil kot visokega, šibkega, nemirnega, intelektualnega, mezomorfa kot postavnega, močnega, hrupnega, hrabrega ter endomorfa kot nižjega, okroglega, prijaznega in sproščenega. Leta 1959 je [[Božo Škerlj]] pri opisu telesne zgradbe uvedel konstitucijske vektorje, s katerimi je opisal izrazitost določene lastnosti (glede na osnovno telesno obliko oz. gradnjo leptosomski/ozkotelesni : evrisomski/širokotelesni; glede na težo oz. rejenost hipoplastični : normoplastični : hiperplastični; glede na razporeditev mehkih tkiv superiorni, inferiorni, trupni in ekstremitetni vektor).
 
Obstajajo trije osnovni tipi telesne zgradbe ter več sopomenskih poimenovanj za ustrezajoče osebe:
{| class="wikitable"
! rowspan="3" |Tip
! colspan="34" |Teoretik
! rowspan="3" |Značilnosti
|-
! colspan="2" |[[Ernst Kretschmer|Kretschmer]]
! rowspan="2" |[[William Herbert Sheldon|Sheldon]]
! rowspan="2" |[[Barbara Heath|Heath]]-[[Lindsay Carter|Carter]]
|-
|telesno-psihološka oznaka
Vrstica 18 ⟶ 20:
|astenik
|leptosom
|ektomorf
|eksomorf
|ektomorfija (1-1-7)
|rast v višino, vitkost, nežnost, dolgi udi
|-
|Mišičasti
|atlet
|/
|mezomorf
|mezomorfija (1-7-1)
|izrazita omišičenost, robustnost, okretnost
|-
|Čokati
Vrstica 29 ⟶ 35:
|evrisom
|endomorf
|endomorfija (7-1-1)
|rast v širino, okroglost, kratki udi
|-
|Skupni
|diplastik
|/
|/
|/
|neizrazitost, zastopane lastnosti več glavnih tipov hkrati
|}
 
==Heath-Carterjeve formula==
Od leta 1990 pri opisu telesne zgradbe prevladuje opredelitev po Barbari Heath-Carterju in Lindsay Carter. Ta metodologija nadgrajuje Sheldonovo tipologijo za podroben opis telesne zgradbe. Vključuje naslednje telesne meritve: masa (kg), višina (cm), obseg nadlahti (cm), obseg meč (cm), širina stegen (cm), širina nadlahti (cm), kožna guba (mm) nadlahti (triceps), ramen, lopatic in meč ter še nekatere druge pomožne meritve, npr. obseg trebuha, bokov, glave ... Rob Rempel je dejal: "S Parnellovo nadgradnjo v petdesetih ter Heathove in Heath-Carterjeve sredi šestdesetih je tipologija somatotipov ostala najboljši način za enovito oznako oblikovanosti telesa."
 
== Sklici ==