Redakcija: 08:15, 9. avgust 2016 uredi Roksi1 (pogovor \| prispevki) 2.122 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:50, 7. julij 2020 uredi razveljavi Roksi1 (pogovor \| prispevki) 2.122 urejanj Razširitev Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Bodytypes.jpg\|thumb\|300 px\|Primerjava treh osnovnih tipov telesne zgradbe (od leve: vitki, mišičasti in čokati tip)]] '''Telesna zgradba''', '''telesni ustroj''' ali '''konstitucija''' (redko '''habitus''') je skupek dednih, prirojenih in pridobljenih telesnih značilnosti, predvsem oblike in razvitosti [[kost]]i in [[mišica\|mišic]]. V širšem smislu je izraz sopomenski pojmu postava (tudi rast -i, pog. figura), ki ob [[dednost]]i upošteva tudi dejavnik okolja in samouresničitve, nasprotno pa v ožjem smislu označuje le dedno nagnjenost k dani obliki telesa, ki jo posameznik razvije brez redne vadbe in načrtovane prehrane. VPosamezen ~~preteklosti so teoretiki umske sposobnosti obravnavali kot neločljivo povezane s telesnimi in zato predvidljive in razpoznavne iz~~tip telesne zgradbe -se toimenuje ~~mnenje~~somatotip. ~~je danes preseženo.~~ V preteklosti so teoretiki umske sposobnosti obravnavali kot neločljivo povezane s telesnimi in zato predvidljive in razpoznavne iz telesne zgradbe - to mnenje je danes preseženo. Tudi začetni teoretik telesne zgradbe [[Ernst Kretschmer]] je v svojih kasnejših delih obravnaval predvsem obliko telesa, neodvisno od značajskih lastnosti in umskih sposobnosti, ter zato uvedel nova termina leptosom in evrisom. Ločeno obravnavo telesa od duševnosti je utrdil [[Eugen Bleuler]], ki je opredelil tri razpoloženjske tipe: sintonijskega kot uravnovešenega brez razpoloženjskih nihanj ter nasilniških nagnjenj ter njegova odklona ciklotimijskega in shizotimijskega. Obstajajo trije osnovni tipi telesne zgradbe (somatotipi) ter več sopomenskih poimenovanj za ustrezajoče osebe:▼ ▲Obstajajo trije osnovni tipi telesne zgradbe ~~(somatotipi)~~ ter več sopomenskih poimenovanj za ustrezajoče osebe: {\| class="wikitable" ! rowspan="23" \|Tip ! colspan="3" \|Teoretik \|- ! colspan="2" \|[[Ernst Kretschmer\|Kretschmer]] ! rowspan="2" \|[[William Herbert Sheldon\|Sheldon]]▼ ! \|- ▲![[William Herbert Sheldon\|Sheldon]] \|telesno-psihološka oznaka \|telesna oznaka \|- \|Vitki Vrstica 28 ⟶ 32: ==Heath-Carterjeve formula== Od leta 1990 pri opisu telesne zgradbe prevladuje opredelitev po Heath-~~Carterjeve~~Carterju. Ta metodologija nadgrajuje Sheldonovo tipologijo za podroben opis telesne zgradbe. Vključuje naslednje telesne meritve: masa (kg), višina (cm), obseg nadlahti (cm), obseg meč (cm), širina stegen (cm), širina nadlahti (cm), kožna guba (mm) nadlahti (triceps), ramen, lopatic in meč ter še nekatere druge pomožne meritve, npr. obseg trebuha, bokov, glave ... Rob Rempel je dejal: "S Parnellovo nadgradnjo v petdesetih in Heath-Carterjeve sredi šestdesetih je tipologija somatotipov ostala najboljši način za enovito oznako oblikovanosti telesa." == Sklici == == Viri == Marta Kocjan Barle, Drago Bajt (ur.): ''Slovenski veliki leksikon''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. ==Glej še==

Telesna zgradba: Razlika med redakcijama