Antioh IV. Epifan: Razlika med redakcijama

Antioh je bil član grško govoreče dinastije [[Selevkidi|Selevkidov]], sin [[Antioh III. Veliki|Antioha III. Velikega]] in kandidat za njegovega naslednika<ref name=ref5/><ref name=ref9>Nelson, Thomas (2014). ''NIV, The Chronological Study Bible''. eBook. Thomas Nelson Inc. str. 1078. ISBN 9781401680138.</ref><ref>Samuels, Ruth (1967). ''Pathways through Jewish history''. Ktav Pub. House. str. 98. OCLC 899113.</ref> Kot tak je bil po [[Apamejski sporazum|Apamejskem sporazumu]] iz leta 188 pr. n. št. [[talec]]poslan v Rim za talca [[Rimska republika|Rimske republike]]. Ko je Antioha III. leta 187 pr. n. št. nasledil Antiohov starejši brat [[Selevk IV. Filopator]], je AntiohAntioha na kotzahtevo talecRima zamenjal svojeganjegov nečakanečak, SelevkovegaSelevkov sinasin [[Demetrij I. Soter|DemetrijaDemetrij I. SoterjaSoter]]. ŽivelKo jeso vSelevka [[Atene|Atenah]] in bil tam, ko soIV. leta 175 pr. n. št. umorili, njegovegaje bratabil SelevkaAntioh IV. v [[Atene|Atenah]].

Selevka je umoril uzurpator Heliodor, ki se je verjetno upal, da bo sam prevzel oblast v cesarstvu. Antioh je s pomočjo pergamskega kralja Eumena II. odšel iz Aten in preko [[Mala Azija|Male Azije]] novembra 175 pr. n. št. dosegel [[Sirija|Sirijo]]. Selevkov zakoniti dedič Demetrij I. Soter je bil še vedno talec v [[Rim]]u, zato je selevkidski prestol prevzel Antioh IV. in se nezakonito razglasil za sovladarja drugega Selevkovega mladoletnega sina [[Antioh, V.sin Eupator|AntiohaSelevka VIV. Eupatorja|Antioha]]. Slednjega je leta 170 pr. n. št. umoril.<ref> M. Zambelli, "L'ascesa al trono di Antioco IV Epifane di Siria". ''Rivista di Filologia e di Istruzione Classica'' '''38''' (1960): 363–389.</ref>