Marsovo polje, Sankt Peterburg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nov iz en wiki |
dodano |
||
Vrstica 26:
[[File:Марсово поле в Санкт-Петербурге.jpg|thumb|right|Pogled čez Marsovo polje, pogled proti severu. V ospredju je reka Mojka, v daljavi je Neva]]
Trg obsega površino skoraj 9 hektarjev.<ref>{{cite web|url=https://www.visitrussia.com/citiesguide/spb/places/the_field_of_mars|title=The Field of Mars, Saint Petersburg|website=VisitRussia|access-date=25 May 2019}}</ref> Na severno območje Marsovega polja mejijo [[Marmorna palača]], Suvorov trg, Betskoy in Saltikov dvorec, ki jih od trga loči Millionnaja ulica. Zahodno so nekdanje vojašnice Pavlovskega polka. Reka Mojka tvori južno mejo, čez katero sta Mihajlovski dvorec in vrt. Vzhodno stran omejuje Labodji kanal, ki ločuje Marsovo polje od Poletnega vrta.<ref name="ESP2">{{cite web |first=S. V.|last=Boglachev|url=http://www.encspb.ru/object/2804004971?lc=ru|work=encspb.ru|title=Марсово поле, ансамбль|language=Russian|accessdate=18 June 2019}}</ref>
== Carsko obdobje ==
=== Petrov park ===
V zgodnjem 18. stoletju je območje, ki je sčasoma postalo Marsovo polje, močvirno območje z drevesi in grmovnicami med reko Nevo na severu, reko Mja (danes Mojka) in Krivuša (danes Gribojedov kanal) južno. Z ustanovitvijo carske rezidence v Poletnem vrtu leta 1704 je območje postalo varovalni pas, ki je ločeval carjevo posest od ostalega mesta. Med letoma 1711 in 1721 sta bila proti vzhodu in zahodu izkopana dva kanala, Labodji in Rdeči, z namenom izsuševanja ozemlja. To je ustvarilo približno pravokotno parcelo, ki se je sprva imenovala preprosto ''Pustoi'' (rusko: Пустой), kar pomeni 'prazno' - potem ko so bila podrta drevesa, ki so tu rasla, ov 1720-ih pa ''Veliki travnik'' (rusko: Большой Луг). <ref name="CW">{{cite web |url=http://www.citywalls.ru/house30150.html?s=n91eplv9gfj68jfbc8t1khbts6|work=citywalls.ru|title=Царицын луг - Марсово поле|language=Russian|accessdate=19 June 2019}}</ref>
[[File:Red canal map.jpg|thumb|left|Mesto prihodnjega Marsovega polja, prikazano na zemljevidu mesta iz leta 1737]]
Na severozahodnem delu zemljišča je bila leta 1712 zgrajena gostilna, leta 1714 obnovljena kot pošta. Med letoma 1713 in 1717 je območje gostilo carjevo menažerijo, ki je vsebovala različne ptice in živali, vključno s slonom. Z izgradnjo Rdečega kanala so menažerijo prestavili na ulico Hamova (danes Mohova). Z dokončanjem Rdečega kanala leta 1721 je zahodni rob Velikega travnika postal priljubljeno mesto plemstva za gradnjo velikih mestnih hiš. Tisti, ki so se naselili na tem območju, so bili Charles Frederick, vojvoda Holstein-Gottorp, Aleksander Rumjancev, Adam Vejde in Pavel Jagužinski ter hči Petra Velikega, Elizabeta Petrovna. S kanali, izkopanimi za odvajanje vode, je bila zemlja kmalu izsušena in po ukazu Petra Velikega izravnana, očiščena in posejana s travo, s sprehajalnimi potmi in za jahanje. Veliki travnik je postal lokacija vojaških parad in praznovanj. Tu so potekale proslave Nistadske pogodbe iz leta 1721 s triumfalnim lokom v počastitev pogodbe. Območje je postalo znano kot ''Zabaviščno polje'' (rusko: Потешное поле). Gottorpov globus je bil kmalu po prihodu v Sankt Peterburg sprva nameščen na prostoru v nekdanjem naselju slonov. Zanj je bila zgrajena posebna stavba, ki je bila odprta za javnost, preden se je poleti 1726 globus preselil v stavbo [[Kunstkamera|Kunstkamero]] na [[Otok Vasiljevski|otoku Vasiljevski]].
=== Carski travnik ===
V času vladavine cesarice [[Katarina I. Ruska|Katarine I.]] se je polje imenovalo ''Travnik pred Poletno palačo'' (rusko: Луг перед Летним дворцом), med vladanjem njenih naslednikov carice Ane in carice Elizabete pa je postalo mesto Poletne palače, ki jo je oblikoval [[Francesco Bartolomeo Rastrelli]]. Pod carico Ano je travnik vsako leto dva tedna gostil vojaške vaje in parade. Po teh paradah so častniki večerjali v Poletni palači, vojaki pa so jedli na travniku. Carica Ana je februarja 1740 odredila popravila in izboljšave prostora, vključno s sajenjem dreves in odstranitvijo nekaterih stavb. Arhitekt Mihail Zemcov je zasnoval 24 vrtnih paviljonov in nadzoroval postavitev novih poti in zasaditev dreves, ki sta jih izvedla Harmen van Bol'es in njegov vajenec Ilija Surmin. V središču je bila fontana, okrašena z zmaji, delfini in maskami Konrada Osnerja. Nadaljnje delo je potekalo v zgodnjem obdobju vladavine carice Elizabete z novimi prehodi in sajenjem dreves. Prostor je postal znan kot ''Promenada'' (rusko: Променад), ob državnih praznikih pa je še naprej gostil zanimivosti in kioske. Še vedno je bila priljubljena lokacija hiš bogatih in močnih, nekdanjo rezidenco vojvode Holstein-Gottorp pa je carica Elizabeta podarila svojemu favoritu Alekseju Razumovskemu. Tudi dvorni zdravnik Jean Armand de Lestocq in vojaški poveljnik Stepan Fjodorovič Apraksin sta postavila hiši.
[[File:Waterslides on the Mars field place in 1820s.jpg|thumb|right|Ledeni tobogan in druge znamenitosti na polju v 1820-ih]]
Leta 1750 je bilo na trgu zgrajeno gledališče, ki ga je zasnoval Rastrelli in je nadomestilo prejšnje, ki je stalo na vogalu Katarininega kanala in Nevskega prospekta, a je leta 1749 pogorelo. Novo gledališče je bilo lesena konstrukcija na kamniti podlagi in je imelo tri stopnje lož. Zgradilo ga je 353 vojakov garnizije, dokončano pa je bilo 25. aprila. Svojo prvo predstavo, komično opero, je gostilo 3. maja, s čimer je postalo prva operna hiša v Rusiji. Sčasoma so ga opustili in ga konec 18. stoletja porušili. Od leta 1751 je območje pred Poletno palačo postalo znano kot ''Caričin travnik''. Na bregovih Mojke je gostil tudi Malo gledališče in je bil prizorišče nemške skupine, ki jo je vodil Karl Knipper, in je nastopila z učenci mestnega doma za najdenčke. Obnovljeno oktobra 1781 po naročilu [[Katarina Velika|Katarine Velike]] je nadaljevalo z gostovanjem predstav. Ivan Dmitrevski, igralec v trupi in pozneje režiser, je poskrbel za to, da je predstavil prve produkcije komičnih del Denisa Fonvizina, vključno z ''Brigadirjem'' in ''Manjšim''. Gledališče je gostilo tudi predstave Katarininih dram in prvo predstavo Pierre Beaumarchaisa ''Seviljski brivec'' v Rusiji. Malo gledališče je bilo leta 1797 porušeno po ukazu novega carja [[Pavel I. Ruski|Pavla I.]] Gledališki most, del Trodelnega mostu, je opomnik na obstoj gledališča.
Mesto se je v drugi polovici 18. stoletja še naprej širilo in ob severni meji travnika ob nabrežju Neve so bile zgrajene velike mestne hiše in palače. [[Marmorna palača]] je bila prva, zgrajena med letoma 1765 in 1785. Jurij Felten je zasnoval trinadstropno stavbo Lombard, da bi zamenjal rezidenco Razumovski na zahodni strani travnika, na križišču s prestižno ulico Millionnaja. Huda poplava leta 1777 je poškodovala ali uničila številne značilnosti Promenade.<ref name="SP.com">{{cite web |url=http://www.saint-petersburg.com/parks/field-of-mars/ |work=SaintPetersburg.com |title=Field of Mars}}</ref> To je v veliki meri dokončalo uničenje trate in rastlinja. Rdeči kanal je bil zapolnjen leta 1780 in je postal prometnica, ki je dobila leta 1798 ime Caričinska ulica. Razširitev čez travniško Nevo pročelje se je nadaljevala v 1780-ih z gradnjo servisnega krila Marmorne palače ter Beckovega in Saltikovega dvorca.
=== Prizorišče vojaških parad ===
Leta 1799 je bil v središču polja postavljen obelisk, ki ga je zasnoval Vincenzo Brenna, in v letu 1801 je bil na južni strani polja odkrit spomenik Suvorovu, delo Mihaila Kozlovskega. V času kratke vladavine Pavla I. so Caričin travnik uporabljali predvsem za vojaške parade in vaje, s sinom Aleksandrom I. pa je zemljo prenesel od mestnih oblasti k vojski.<ref>{{cite book |url=https://books.google.co.uk/books?id=IyJbDwAAQBAJ&pg=PA243 |p=243 |title=Mapping St. Petersburg: Imperial Text and Cityshape |author=Julie A. Buckler |publisher=Princeton University Press |year=2018}}</ref> 16. maja 1803 so na zemlji postavili vrtiljake, stojnice in druge zabaviščne paviljone kot del praznovanja stoletnice ustanovitve Sankt Peterburga. Borbena narava območja je bila leta 1805 okrepljena s preimenovanjem v ''Marsovo polje'' v spomin na [[Mars (mitologija)|Mars]]a, boga vojne v rimski mitologiji, ki ga je Kozlovski na svojem spomeniku upodobil kot [[Aleksander Suvorov |Aleksandra Suvorova]]. Novo ime se je sklicevalo tudi na [[Marsovo polje, Rim|Campus Martius]] v [[Rim]]u in na [[Marsovo polje, Pariz|Champ de Mars]] v [[Pariz]]u, pri čemer je potegnil vzporednice in trdil, da naj bi tudi Sankt Peterburg veljal za veliko evropsko prestolnico. Ime ''Caričin travnik'' se je na nekaterih zemljevidih pojavljalo vse do leta 1917. Puškin je v svoji pesmi ''Bronasti konjenik'' iz leta 1833 priznal vojaško povezavo.
[[File:Fieldmars.jpg|thumb|300px|left|Marsovo polje v začetku 19. stoletja, avtor Benjamin Patersen.]]
Vojska je preostalo travnato površino spremenila v prah, ki se je, ko so jo dvignili vojaški čevlji, raznašal po mestu, prekril drevesa bližnjega Poletnega vrta in Marsovo polje si je prislužilo vzdevek ''Sanktpeterburška Sahara''.
Naslednja večja prenova območja je bila leta 1818, arhitekt Carlo Rossi pa jo je vključil v razvoj arhitekturnega ansambla proti jugu, osredotočenega okoli posestva palače Mihajlovski. Rumjancev obelisk na otoku Vasiljevski je bil odstranjen, medtem ko je spomenik Suvorovu prestavljen na nov trg, pozneje imenovan Suvorov trg, severno od Marsovega polja na obrežju Neve ter med Marmorno palačo in Saltikovim dvorcem. Med letoma 1817 in 1821 je bila zgrajena velika stavba na zahodu trga, ki jo je zasnoval Vasilij Stasov za bivanje Pavlovskega polka, zahodni ansambel pa zaključil s hišami med Mojko in južno od stavbe Pavlovskega polka. Leta 1823 se je Sadovska ulica kot del prenove okoli Marsovega polja in Mihailovskega dvorca razširila do vzhodnega roba Marsovega polja in se povezala s potjo, ki poteka vzporedno z Labodjim kanalom in z Milijonsko Ulica, ki je prešla severno mejo.
[[File:Grigory Chernetsov - Parade Celebrating the End of Military Action in the Kingdom of Poland on Tsaritsa Meadow in St Petersburg on 6 october 1831 - Google Art Project.jpg|thumb|"Parada v čast konca vojaške akcije v Kraljevini Poljski na Caričinem travniku v Sankt Peterburgu 6. oktobra 1831", avtor Grigorij Černecov]]
Marsovo polje je od 1820-ih postalo glavno mesto za vojaške parade v Sankt Peterburgu. Pregledi stražarskega korpusa so bili organizirani vsak maj, pred odhodom carske družine v poletne rezidence, skupaj s paradami v počastitev pomembnih dogodkov. 23. septembra 1829 je bilo po rusko-turški vojni molitveno bogoslužje, parada leta 1831 je obeležila konec sovražnosti s Poljsko po novembrski vstaji. To parado je upodobil na sliki Grigorij Černecov, in je danes v zbirkah Ruskega muzeja.<ref>{{cite web|url=https://rusmuseumvrm.ru/data/collections/painting/18_19/zh_6350/?lang=en|title=Parade Celebrating the End of Millitary (sic) Action in the Kingdom of Poland on Tsaritsa Meadow in St Petersburg on 6 October 1831|publisher=Russian Museum|accessdate=26 June 2019}}</ref> 21. aprila 1856 je bil na terenu opravljen še en pregled, s katerim so obeležili slovesno razpustitev polkov narodnih milic, ki so bili v službi v [[Krimska vojna|krimski vojni]]. Georgiana Bloomfield, žena britanskega veleposlanika Johna Bloomfielda, je opisala pregled na terenu leta 1846.
:''Videl sem čudovit prizor: car Nikolaj je na Marsovem polju prikazal 40 tisoč vojakov. Dan je bil lep in jasen, imel sem krasno mesto ob oknu v palači kneza Oldenburga. Ob eni uri so se vse čete postrojile in car je s svojim spremstvom, v katerem so bili vsi vojaški diplomatski korpusi, vključno z mojim možem, stopil do vrst, čete so vzklikale ''Ura!'' in zvok takšne množice glasov je stresel zrak. Nato se je suveren približal Letnemu vrtu in vse čete so defilirale pred njim: najprej lahka artilerija, nato pehota, za njimi konjenica, ki jo je spremljala težka artiletija ... ''
Majske vojaške parade so med vladanjem Aleksandra III. prenehale, vendar so se začele pod njegovim sinom Nikolajem II.
== Sklici ==
| |||