Globasnica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Vrstica 104:
Kelti so verjetno naseljevali območje hriba [[Sveta Hema]] (tudi Junska gora) (nem.: ''Hemmaberg'') v občini Globasnica. To naj bi bil kraj čaščenja posvečen bogu Jovenat. Na hribu so ostanki velike [[Antika|poznoantične]] naselbine z več zgodnjekrščanskimi cerkvami. Vrh hriba je bil poseljen že v prazgodovinskih obdobjih.
 
V času rimskega Norika 15 let pred našim štetjem je nastalo, v času vladavine rimskega [[Klavdij I.|cesarja Klavdija]], naselje v dolini. Arheološke najdbe kažejo na vojaško taborišče in pomen oskrbne postaje na [[Rimska cesta|rimski cesti]] iz [[Virunum]]a (blizu Gospe Svete - Maria Saal) proti Celeii ([[Celje]]) nad prelazom Luža (''Luschasattel''). Center naselja na območju današnjega kraja Globasnica je bil imenovan Iuenna, ki izhaja iz imena "Jauntal". Iuenna je pripadala urbanemu območju Virunum. Na zahodu in vzhodu sodobnega naselja so antični grobovi. Najdbe so razstavljene v muzeju v središču kraja. To so vzhodno rimsko steklo, grškigrška porcelankeramika, rimski vino, dragoceni tekstil in nakit ali rimski mozaiki. Rimljani in Kelti so častili iste bogove.
 
Funkcija naselja kot vojaškega oporišča in oskrbne postaje, kot tudi trgovske poti do vzhodnega rimskega cesarstva je ostala nedotaknjena tudi pod [[Vizigoti|vizigotskim]] kraljem [[Teodorik I.|Teodorik]]om. Tekom četrtega stoletja je bilo območje pod vplivom [[Arijanstvo|Arijanstva]] (krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije). Na Junski gori sta bili skoraj istočasno zgrajeni dve zgodnje krščanski cerkvi, ki so ju izkopali [[arheolog]]i in našli nekatere bogato okrašene z [[mozaik]]i v rimskem slogu.
 
Po invaziji Slovanov v pozni antiki v letu 500 je trgovska pot izginila. Del prebivalstva se je verjetno umaknil nazaj na Junsko goro. Za ostanki slovanskega prebivalstva so se pojavili pozneje Slovenci, čeprav so gotovo obstajale tudi določene oblike kulturne kontinuitete. Ob popisu leta 1910 se je 1264 ljudi izreklo za slovenski jezik in 21 ljudi za nemški kot pogovorni jezik.<ref>Volkszählung für das Kronland Kärnten aus dem Jahr 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank</ref> Na začetku prve avstrijske republike je bila Globasnica sedež slovenske župnije.<ref>''Personalstand der Säkular- und Regular-Geistlichkeit der Diözese Gurk in Kärnten für 1917 & 1918''. Klagenfurt 1919/20</ref>
Vrstica 123:
* [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Globasnica|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] - romansko-gotska cerkev s poslikavami iz 14./15.stoletja in rimski reliefi. Na pokopališču mrliška svetilka (poznogotski svetilnik) in kostnica iz začetka 16. stoletja.
* Cerkev sv. Štefana pod Feuersberg
* "Grad" Elberstein v Globasnici je zgradil leta 1970 mizar in rezbar Johann Elbe in je občasno odprt za javnost.<ref>http://www.museum-globasnitz.at/3-0-Schloss.html</ref>
* Na grebenu proti Junski gori so vidni ostanki nekdanjega gradu Feuersberg.