Reka, Hrvaška: Razlika med redakcijama

V [[starorimska civilizacija|rimskem]] obdobju se je [[naselje]] imenovalo Tarsatica in imelo pravice [[municipij]]a (mesta s svojo upravo). Naselbina [[Slovani|Slovanov]] je nastala v [[7. stoletje|7. stoletju]]. Ime Tarsatica se je ohranilo še v [[10. stoletje|10. stoletju]], pozneje so ga pohrvatili v Trsat, ki je sedaj del mesta. Mestni zgodovini je mogoče ponovno slediti od sredine [[13. stoletje|13. stoletja]]. [[Srednji vek|Srednjeveška]] [[utrdba]] je prešla 1223 v posest [[Frankopani|Frankopanov]], te je nasledila devinska gospoda ([[Devin, Italija|Devin]]), njih pa gospoda iz Welseca. V [[15. stoletje|15. stoletju]] je mesto postalo močno trgovsko in kasneje še [[pristanišče|pristaniško]] središče. V vojni z [[Beneška republika|Benečani]] je bilo dvakrat [[požig|požgano]] (1509 in 1511). Ob koncu [[16. stoletje|16. stoletja]] je dobilo avtonomijo in 1719 ga je cesar [[Karel VI. Habsburški]] razglasil za svobodno mesto. Leta [[1779]] je bila ustanovljena posebna teritorialna enota ''Corpus separatum Hungaricum''. V [[Revolucije leta 1848|revolucionarnem letu 1848]] so jo Hrvati s silo ponovno zavzeli. Statusa Reke niso razrešili do konca [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] in 1919 so jo zasedli [[Gabriele D'Annunzio|D'Annunzijevi]] arditi. Sprva je od leta [[1920]] imela status [[Svobodna država Reka|samostojne reške države]], kasneje pa so jo z rimskim sporazumom leta 1924 priključili [[Italija|Italiji]]. Med obema svetovnima vojnama, ko je bilo mesto ločeno od neposrednega zaledja, je reško pristanišče izgubilo dotedanjo gospodarsko pomembnost. Po italijanski kapitulaciji v [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so jo 1943 zasedli [[Tretji rajh|Nemci]], enote [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]] so jo osvobodile 3. maja 1945. Po [[Pariška mirovna konferenca (1946)|mirovni konferenci v Parizu]] je bila 1947 vrnjena Hrvaški v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Po vojni je mesto doživelo velik gospodarski razvoj in postalo največje hrvaško in pomembno evropsko tranzitno pristanišče. Sama Reka zaradi industrijske funkcije nima razvitega počitniškega [[turizem|turizma]], je pa pomembno hrvaško poslovno središče.<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. (2003). Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije.</ref>

Reka je za [[Zagreb]]om in [[Split]]om tretje največje mesto na Hrvaškem. Ob popisu leta 2011 je v mestu živelo 128&thinsp;624 prebivalcev, od tega 67&thinsp;673 žensk in 60&thinsp;951 moških. Za [[Hrvati|Hrvate]] se je opredelilo 106&thinsp;136 (82,52&nbsp;%) prebivalcev, druge zastopane narodnosti so [[Srbi]] (6,57&nbsp;%), [[Bošnjaki]] (2,06&nbsp;%) in [[Italijani]] (1,90&nbsp;%). Prebivalcev, ki so se opredelili kot [[Slovenci]], je bilo 1090 (0,85&nbsp;%).<ref name="popis2011">{{Navedi knjigo|title=Popis stanovništva, kućanstava i stanova 2011. Stanovništvo prema državljanstvu, narodnosti, vjeri i materinskom jeziku|publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske|year=2013|issn=1333-1876|location=Zagreb|language=hr, en|url=https://www.dzs.hr/Hrv_Eng/publication/2012/SI-1469.pdf}}</ref>