Vojna zvezd: Epizoda IV – Novo upanje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{preusmeritev}}, slovnica
m še
Vrstica 31:
}}
 
'''''Vojna zvezd: Epizoda IV - Novo upanje''''' (tudi le '''''Vojna zvezd''''', {{jezik-en|Star Wars: Episode IV – A New Hope}} oz. le ''Star Wars'') je ameriški [[epski film|epski]] [[znanstvenofantastični film]] tipa [[vesoljska opera]], ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[George Lucas]], produciralo ga je njogovonjegovo podjetje [[Lucasfilm]], distributiradistribuiral pa ga [[20th Century Fox]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Mark Hamill]], [[Harrison Ford]], [[Carrie Fisher]], [[Peter Cushing]], [[Alec Guinness]], [[David Prowse]], [[James Earl Jones]], [[Anthony Daniels]], [[Kenny Baker (igralec)|Kenny Baker]] in [[Peter Mayhew]]. To je prvi film iz prve trilogije [[Vojna zvezd|''Vojna zvezd'']] in prvi posnet film franšize, čeprav je kronološko četrta epizoda »Sage o Skywalkerjih«.
 
Lucas si je zamislil znanstvenofantastični film po zgledu ''[[Flash Gordon|Flasha Gordona]]'' že v času snemanja svoje prvega filma ''[[THX 1138]]'' (1971), na njen pa je resneje začel delati po dokončanju filma ''[[Ameriški grafiti]]'' (1973). Zgodba prikazuje življenjsko pot [[Luke Skywalker|Luka Skywalkerja]] (Hamill), ki poskuša s [[Han Solo|Hanom Solom]] (Ford) in ObijemObi-WanWanom Kenobijem (Guinness) rešiti vodjo upora princeso Leio (Fisher) iz ujetništva Galaktičnega imperija in rok [[Darth Vader|Dartha Vaderja]] (Prowse, glas Jones). Uporniki poskušajo uničiti ''zvezdoZvezdo smrti'', orožje imperija za uničevanje planetov.
 
Film je bil premierno prikazan 25. maja 1977 v omejenem številu ameriških kinematografov in hitro postal uspešnica, zato je bil kmalu na sporedu velikega števila kinematografov. Naletel je na dobre ocene kritikov, ki so posebej izpostavljali prelomno uporabo [[posebni učinek|posebnih učinkov]]. Ob tem so pohvalili še glasbeno podlago, akcijske prizore, karakterizacijo in igro vseh igralcev, posebej Guinnessa. Z zaslužkom 775 milijonov USD je prehitel film ''[[Žrelo (film)|Žrelo]]'' (1975) kot najdonosnejši film vseh časov, kar je ostal do filma ''[[E. T. - Vesoljček]]'' (1982). Ob upoštevanju [[inflacija|inflacije]] je film drugi najdonosnejši v Severni Ameriki za filmom ''[[V vrtincu (film)|V vrtincu]]'' (1939) in četrti najdonosnejši film na svetu. Nominiran je bil za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v desetih kategorijah, nagrajen pa s sedmimi. Leta 1989 ga je ameriška [[Kongresna knjižnica]] med prvimi izbrala za ohranitev v okviru [[Narodni filmski register|Narodnega filmskega registra]] zavoljo njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«. Tedaj je bil najnovejši film v registru in edini iz [[1970.|1970-tih]]. Leta 2004 je bila filmska glasba dodana v [[Narodni register posnetkov]]. Danes velja za enega najpomembnejših v filmski zgodovini.
 
Film je bil z Lucasovo privolitvijo večkrat ponovno izdan, ob dvajsetletnici z več popravki računalniških učinkov, dialogov, ponovno posnetih prizorov, glasbene podlage in novimi prizori. Zagnal je industrijo s filmom povezanih produktov, tudi romanov, stripov, video igervideoiger, atrakcijeatrakcij zabaviščnih parkov ter igrač, iger, oblačil in drugega. Filmu sta sledili dve finančno in pri kritikih dobro sprejeti nadaljevanjunadaljevanji, ''[[Vojna zvezd Epizoda V: Imperij vrača udarec|Imperij vrača udarec]]'' (1980) in ''[[Vojna zvezd Epizoda VI: Vrnitev jedija|Vrnitev jedija]]'' (1983), kasneje pa še dve trilogiji, dva omnibusa in več televizijskih serij.
 
== Zgodba ==