Ozonska plast: Razlika med redakcijama

Ozon se v statosferi zemlje ustvarja z ultravijolično [[svetloba|svetlobo]] stavkajoče [[molekula|molekule]] [[kisik]]a, ki vsebujejo dva [[atom]]a kisika O₂, delijo na posamezne atome kisika (atomski kisik); atomski kisik potem združujejo z nepoškodovanim O₂ za ustvarjanje ozona, O₃. Molekula ozona je prav tako nestabilna (čeprav je v [[statosfera|stratosferi]] dolgo živečaobstojna) in ko ultravijolična svetloba zadene ozon, ga razdeli na molekulo O₂ in atom kisika, trajni proces se imenuje [[cikel]] ozonskega [[kisik]]a, s čimer se ozonski plašč v stratosferi,giblje v regiji od 10 do 50 km nad površino Zemlje. Približno 90% ozona v našem ozračju se nahaja v statosferi. Koncentracije ozona so največje med približno 20 km in 40 km nad zemeljsko površino, kjer so približno v razmerjih od 2 do 8 delov na milijon. Če bi bil ves ozon stisnjen na [[tlak]] zraka na morski gladini, bi ga bilo le za nekaj mm debelo plast.