Nadškofija Maribor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 67:
== Ustanovitev škofije ==
Slovensko ozemlje severno od [[Drava|Drave]] je po razmejitvi cesarja [[Karel Veliki|Karla Velikega]] leta 811 pripadlo [[Salzburg|Nadškofiji Salzburg]], južno od Drave pa [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhatu]].<ref>Rybar Miloš, 750 let lavantinske škofije</ref> Salzburški nadškofje so na svojem obširnem ozemlju ustanovili več podložnih škofij, tako npr. leta 1070 krško (sedanjo [[Celovec|celovško]]) škofijo, v 13. stoletju pa kar tri škofije. Nadškof [[Eberhard II.]] je leta 1216 ustanovil škofijo [[Chiemsee]] na [[Bavarska|Bavarskem]] in leta 1218
Nadškof Eberhard II. je že leta 1225 pridobil soglasje papeža Honorija III. (1216-1227) za ustanovitev lavantinske škofije, tako je lahko 10. maja 1228 v [[Salzburg]]u podpisal listino o ustanovitvi.<ref>Ožinger Anton, Zgodovina Lavantinsko-Mariborske škofije</ref> <ref>Ustanovitev lavantinske škofije [http://shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/sites/default/files/shs2010_2-3.pdf]</ref>. Tedanje cerkvenopolitične razmere so bile take, da je Avstriji in Štajerski od l. 1198 do 1220 vladal Leopold III. (VI.), ki ga je zelo motilo, da v svojih deželah ni imel lastne škofije, temveč je celotna Avstrija spadala pod pasovsko škofijo, okolica Dunajskega Novega Mesta ter Štajerska pa pod Salzburg. Leopold je na vsak način hotel vsaj Dunaj odtrgati oblasti pasovskega škofa in tam ustanoviti lastno škofijo. Pri papežu je svoj načrt utemeljeval zlasti s tem, da je pasovska škofija preobsežna in skoraj je že dosegel, da dobi na Dunaju lastno škofijo, ker pa ni hotel ali ni mogel zanjo kot fevdni gospod prispevati denarja za dotacijo nove škofije, je načrt propadel.
| |||