Bosna in Hercegovina: Razlika med redakcijama

dodanih 26 zlogov ,  pred 1 mesecem
m
RS
m (vrnitev sprememb uporabnika 86.58.55.11 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Upwinxp)
Oznaka: Vrnitev
m (RS)
 
Pogajanja novih voditeljev zveznih držav o ohranitvi Jugoslavije v neki obliki so neuspešno potekala v prvi polovici leta 1991. Odcepili sta se [[Slovenija]] in [[Hrvaška]], v obeh je prišlo do oboroženih konfliktov in videti je bilo, da se jim ne bo mogla izogniti niti Bosna, ki se je ravno tako kot [[Makedonija]] in že odcepljeni državi močno nagibala k razglasitvi samostojnosti. Mnogoštevilno [[bosanski Srbi|srbsko prebivalstvo Bosne]] je bilo namreč odločeno, da ne bo postalo [[manjšina]] v svoji domovini, stališče [[bosanski Hrvati|bosanskih Hrvatov]] pa je bilo, da v primeru srbske odcepitve ravno tako ne bodo ostali v državi z muslimansko večino.
 
[[Slobodan Milošević|Milošević]] in [[Franjo Tuđman|Tuđman]] sta se tako že dogovarjala o delitvi problematične države na dva dela, medtem pa je Karadžićeva ''[[Srbska demokratska stranka]]'' že pričela z ustanavljanjem [[srbska avtonomna pokrajina|srbskih avtonomnih pokrajin]] (SAO) ter vzpostavljanjem srbskih oblasti. Te so v novembru 1991 izvedle lasten [[referendum]], na katerem se je velika večina srbskih prebivalcev izrekla za ohranitev federacije z Jugoslavijo, a se je od nje že v istem mesecu odcepila tudi [[Makedonija]]. Slovenija in Hrvaška sta januarja [[1992]] prejeli priznanje mednarodne skupnosti, ta pa je kot pogoj za priznanje suverenosti od Bosne in Hercegovine zahtevala referendum o neodvisnosti. Bojkotirala ga je velika večina bosanskih Srbov, medtem ko je 97 % udeležencev pretežno [[Bošnjaki|bošnjaške]] in hrvaške narodnosti potrdilo referendumsko vprašanje. Tako so bosanski Srbi januarja razglasili samostojnost svojega teritorija: [[Republika srbskaSrbska|Republike Bosnasrbskega naroda Bosne in HercegovinaHercegovine]]. Na drugi strani, v zahodnem delu razpadajoče države, je hrvaška skupnost že novembra 1991 razglasila [[Hrvaška republika Herceg-Bosna|Hrvaško republiko Herceg-Bosno]], ki je imela pod vodstvom [[Hrvaški obrambni svet|Hrvaškega obrambnega sveta]] vso podporo vlade in oboroženih sil sosednje Hrvaške. Bosna in Hercegovina je bila tako učinkovito razdeljena med tri nacionalno-politične skupine in sile, a 6. aprila 1992 s strani [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] uradno priznana kot suverena država.
 
[[Slika:Evstafiev-bosnia-cello.jpg|thumb|350px|Simbol odpora prebivalcev [[Sarajevo|Sarajeva]] proti štiri leta trajajočemu [[obleganje Sarajeva|obleganju]]: [[Vedran Smailović]] igra čelo na ruševinah narodne knjižnice]]
Oboroženi konflikt se je ob koncu leta [[1995]] prenehal zaradi več dejavnikov: mednarodna pogajanja pod taktirko [[državni sekretar ZDA|državnega sekretarja ZDA]] [[Richard Holbrooke|Richarda Holbrookea]], pomembni porazi srbskih oboroženih sil proti muslimansko-hrvaškemu zavezništvu na zahodu Bosne ter zračno posredovanje zavezništva [[NATO]]. Novembra 1995 so v letalskem oporišču v ameriškem [[Ohio|Ohiu]] potekala intenzivna pogajanja, katerih sklepe so tri vpletene strani ([[Franjo Tuđman|Tuđman]], [[Alija Izetbegović|Izetbegović]] in [[Slobodan Milošević|Milošević]]) podpisale v [[Daytonski sporazum|Daytonskem mirovnem sporazumu]] decembra tega leta.
 
Sporazum je uveljavil novo [[ustava|ustavo]], mednarodno organizirane [[volitve]] in Bosno kot državo dveh entitet, [[Federacija BiH|bošnjaško-hrvaško federacijo]] na eni ter [[Republika srbskaSrbska|Republiko srbskoSrbsko]] na drugi strani. Poskrbljeno naj bi bilo za neovirano vrnitev 2,3 milijona [[begunci|beguncev]] (nekaj več kot 50 % predvojnega prebivalstva države), misijo [[UNPROFOR]] naj bi nadomestila nova 60.000-članska Implementation Force ([[IFOR]]) pod vodstvom organizacije NATO, kasneje preoblikovana v Stabilization Force ([[SFOR]]) z 31.000 člani. Daytonski sporazum pa tudi danes ne zagotavlja trdnega miru ali učinkovitega sodelovanja med še vedno sprtimi stranmi. S svojih domov ostaja izseljenih več kot 800 tisoč beguncev, medetnično kulturno sodelovanje je šibko, [[predstavnik OZN v BiH|predstavnik OZN v Bosni]] pa deluje kot pomemben de facto nadzornik, ki ustvarja podobo Bosne in Hercegovine kot nesuverenega [[protektorat]]a zveze NATO in [[Evropska unija|EU]].
 
=== Neodvisna BiH ===
Tudi niz volitev do današnjega dne je nakazal na nerešene nacionalno-politične probleme BiH. Neposredno po vojni so večino sedežev parlamenta osvojile tri že znane stranke na nacionalni podlagi, na političnih položajih pa je ostalo mnogo ljudi, znanih iz predvojnega in vojnega obdobja. Leta [[1997]] je Radovana Karadžića, ki je pod pritiski odstopil z mesta predsednika Republike srbskeSrbske, nasledila [[Biljana Plavšić]] z nekoliko bolj spravnimi stališči, a se kasneje tudi sama znašla pod obtožbami [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnega sodišča za vojne zločine]].
 
Po obdobju vladavine nenacionalno osnovanih strank so volitve leta [[2002]] zopet zaznamovali dobri rezultati treh nacionalnih strank.
Bosna in Hercegovina je svojo prvo novodobno ustavo dobila ob odcepitvi iz [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|federacije]] leta [[1992]]. Delno preoblikovan dokument na osnovi pretekle, [[ustava SFRJ|jugoslovanske ustave]], je določil dvodomni parlament, vlado in predsedstvo iz treh etnično določenih članov. Takratna de iure oblast je bila sicer v prid [[Bošnjaki|muslimanskemu]] prebivalstvu, a je bila njena moč tako in tako bistveno omejena z vzpostavljenimi separatističnimi oblastmi Srbov in Hrvatov v pomembnih delih države.
 
Nova ustava, uveljavljena z [[Daytonski sporazum|Daytonskim sporazumom]], ravno tako določa dvodomni parlament in tripartitno predsedstvo, a imajo te centralne oblasti z izjemo mednarodnega trga in političnih odnosov le skromen vpliv na dejansko življenje države. Svoji ustavi in sistema oblasti ima tako vsaka od političnih entitet BiH, a tudi znotraj tega sistema vladajo neskladja: vlada [[Federacija BiH|Federacije BiH]] v glavnem skrbi zgolj za zunanje zadeve, medtem ko se prebivalci v praktičnih zadevah izrazito ločijo na dve etnični skupini. Življenje [[bosanski Hrvati|hrvaškega prebivalstva]] federacije je namreč močno navezano na [[Hrvaška|Hrvaško]], tako v uporabi denarja in volitev, kot na področju telefonskih in električnih omrežij. Ravno tako pa ima svojo ustavo in oblasti tudi [[Republika srbskaSrbska]]; ta določa institucijo predsednika in enodomni parlament.
 
Zaradi neefektivnosti sistema oblasti v državi ima pomembno vlogo [[visoki predstavnik Bosne in Hercegovine]], postavljen s strani [[Evropska unija|EU]] in [[Združene države Amerike|ZDA]], ki od podpisa Daytonskega sporazuma dalje skrbi za uveljavljanje njegove vsebine in vzdrževanje miru ter je zaradi svojih pooblastil najvišja politična osebnost države. Zakonodajne in izvršilne odločitve predstavnika so bile pravzaprav edino učinkovito vladanje v BiH med letoma [[1995]] in [[1998]], med drugim je slednji izbral tudi zastavo nove države in s položaja razrešil ali že kar z volilnih seznamov umaknil več nezmernih politikov, ki bi lahko povzročili napetosti.
 
=== Upravna delitev ===
[[Daytonski sporazum]] priznava tri etnične skupine Bosne in Hercegovine, delno pa temu sledi tudi upravna razdelitev ozemlja. Na najvišji ravni je to delitev na dve politični entiteti, izmed katerih je ena [[Federacija Bosne in Hercegovine]] oziroma politična skupnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ter [[bosanski Hrvati|bosanskih Hrvatov]], druga pa [[Republika srbskaSrbska]], ki združuje [[bosanski Srbi|bosanske Srbe]]. Med obema entitetama ni vzpostavljene fizične meje. [[Distrikt Brčko]] ne pripada nobeni izmed omenjenih državnih enot, pač pa je narodnostno mešano in mednarodno nadzorovano območje državnega ozemlja.
 
Federacija BiH je razdeljena na 10 [[kantoni BiH|kantonov]], ti pa dalje na občine, medtem ko se upravno ozemlje Republike srbskeSrbske od vrhovne vlade deli neposredno na občine.
 
== Kultura ==