Jugoslovanska ljudska armada: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 63:
===Osamosvojitev Slovenije===
{{glavni|Osamosvojitev Slovenije}}
Politične napetosti med Slovenijo in JLA so se v osemdesetih letih stopnjevale (med drugim tudi zaradi politike do Kosova) in dosegle vrh leta 1988 s [[proces proti četverici|procesom proti četverici JBTZ]], ko je vojaško sodišče sodilo trem slovenskim civilistom in [[zastavnik]]u zaradi izdaje vojaške skrivnosti o razformiranju ljubljanskega armadnega območja in njegovi priključitvi zagrebškemu. Nastalo je novo, 5. vojaško območje, ki je zajemalo celotno Slovenijo in del Hrvaške. To je omogočalo vojski oz. oblastem v Beogradu bolj centralistično vodenje države, katera je zašla v globoko politično in gospodarsko krizo. JLA je takrat prvič oboroženo nastopila proti slovenski [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]], saj se je jugoslovansko politično vodstvo zavedalo, da država lahko razpade. V vseh republikah tedanje Jugoslavije so bile aprila 1990 prve večstrankarske volitve po 2. sv. vojni. Komunistični režim, na katerem je temeljila JLA, je izgubljal oblast. Novoizvoljeni republiški vladi v Sloveniji in na Hrvaškem pa nista skrivali težnje po osamosvojitvi. Oktobra 1990 je JLA zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe v [[Ljubljana|Ljubljani]], maja 1991 pa je obkolila vadbeni center v [[Pekre|Pekrah]] pri Mariboru, kjer so bili nastanjeni prvi slovenski [[vojaški obveznik|vojaški nabornik]]i tedanje [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]]. Slovensko politično vodstvo se je odločilo, da nabornike ne pošilja več v JLA, ampak v svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]], ki je postajala nova slovenska vojska. Vsi ukrepi JLA so temeljili na zveznih zakonih. Tako so v želji, da preprečijo osamosvojitev Slovenije, hoteli zapleniti orožje takratne TO (v Sloveniji to ni uspelo) vendar se je Slovenija kljub temu skrivaj oboroževala in se pripravljala za morebiten spopad z vojsko. Nadaljevali so se tudi osamosvojitveni procesi, do katerih se je novo slovensko politično vodstvo obvezalo po plebiscitu konec leta 1990, na katerem se je skoraj 90 odstotkov prebivalcev takratne Socialistične Republike Slovenije izreklo za neodvisno državo Republiko Slovenijo. Ob razglasitvi samostojne Slovenije 25. junija 1991, je jugoslovanski [[Zvezni izvršni svet]] sprejel tako imenovani »Odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji«, s katerim je pravno podprl intervencijo oklepnih enot in letalstva JLA na slovenskih mejah in na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališču Brnik]]. Republika Slovenija ob razglasitvi neodvisnosti 25. junija 1991 še ni bila mednarodno pravno priznani subjekt.
{{glavni|Slovenska osamosvojitvena vojna}}
Teritorialna obramba (TO) in tedanja slovenska milica (kasneje preimenovana v Policijo Republike Slovenije), sta bili oboroženi z lahkim orožjem in sta se spopadli z mnogo močnejšo zvezno vojsko (JLA) na mestih, kjer so tanki, ki so krenili iz kasarn proti mejnim prehodom, prebijali improvizirano postavljene barikade, sestavljene iz tovornjakov, avtobusov in delovnih strojev, ter na mestih, kjer je vojska bojno delovala, v kasnejših dnevih vojne pa tudi tam, kjer so bile formacije TO in milice v taktični in strateški prednosti. General jugoslovanske vojske Rašeta, ki je deloval na poveljstvu 5. vojaškega območja, je sicer javil slovenskemu predsedstvu, da vojaki niso oboroženi z bojno municijo, vendar so dejstva na terenu kazala drugačno sliko. TO in milica sta ukrepali na podlagi novo sprejetih osamosvojitvenih zakonov in republiške ustave, ki se je takrat že precej razlikovala od zvezne. Pripadniki TO in milice so obkolili in blokirali logistične in oskrbovalne poti vojašnic JLA v Sloveniji, ki so zato ostale brez vode, elektrike in ostale oskrbe. Odločna slovenska obramba je povzročila, da je morala med vojaki, padla na najnižjo točko. Številni mladi naborniki so dezertirali
▲Politične napetosti med Slovenijo in JLA so se v osemdesetih letih stopnjevale (med drugim tudi zaradi politike do Kosova) in dosegle vrh leta 1988 s [[proces proti četverici|procesom proti četverici JBTZ]], ko je vojaško sodišče sodilo trem slovenskim civilistom in [[zastavnik]]u zaradi izdaje vojaške skrivnosti o razformiranju ljubljanskega armadnega območja in njegovi priključitvi zagrebškemu. Nastalo je novo, 5. vojaško območje, ki je zajemalo celotno Slovenijo in del Hrvaške. To je omogočalo vojski oz. oblastem v Beogradu bolj centralistično vodenje države, katera je zašla v globoko politično in gospodarsko krizo. JLA je takrat prvič oboroženo nastopila proti slovenski [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]], saj se je jugoslovansko politično vodstvo zavedalo, da država lahko razpade. V vseh republikah tedanje Jugoslavije so bile aprila 1990 prve večstrankarske volitve po 2. sv. vojni. Komunistični režim, na katerem je temeljila JLA, je izgubljal oblast. Novoizvoljeni republiški vladi v Sloveniji in na Hrvaškem pa nista skrivali težnje po osamosvojitvi. Oktobra 1990 je JLA zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe v [[Ljubljana|Ljubljani]], maja 1991 pa je obkolila vadbeni center v [[Pekre|Pekrah]] pri Mariboru, kjer so bili nastanjeni prvi slovenski [[vojaški obveznik|vojaški nabornik]]i tedanje [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]]. Slovensko politično vodstvo se je odločilo, da nabornike ne pošilja več v JLA, ampak v svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]], ki je postajala nova slovenska vojska. Vsi ukrepi JLA so temeljili na zveznih zakonih. Tako so v želji, da preprečijo osamosvojitev Slovenije, hoteli zapleniti orožje takratne TO (v Sloveniji to ni uspelo) vendar se je Slovenija kljub temu skrivaj oboroževala in se pripravljala za morebiten spopad z vojsko. Nadaljevali so se tudi osamosvojitveni procesi, do katerih se je novo slovensko politično vodstvo obvezalo po plebiscitu konec leta 1990, na katerem se je skoraj 90 odstotkov prebivalcev takratne Socialistične Republike Slovenije izreklo za neodvisno državo Republiko Slovenijo. Ob razglasitvi samostojne Slovenije 25. junija 1991, je jugoslovanski [[Zvezni izvršni svet]] sprejel tako imenovani »Odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji«, s katerim je pravno podprl intervencijo oklepnih enot in letalstva JLA na slovenskih mejah in na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališču Brnik]]. Republika Slovenija ob razglasitvi neodvisnosti še ni bila mednarodno pravno priznani subjekt. V tistih časih je pri osamosvojitvi Slovenije aktivno sodelovala tudi televizija, ki se je že po prvih večstrankarskih volitvah spomladi leta 1990 preimenovala iz TV Ljubljana v [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizijo Slovenija]]. Vse dogajanje je, kljub raketiranju oddajnikov s strani vojnega letalstva JLA, posredovala v svet. Osamosvojitev Republike Slovenije v mednarodni javnosti tako ni bila videna kot poskus državnega udara, kakor so posredovanje vojske želele prikazati zvezne oblasti, ampak kot vojna za neodvisnost. Po [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevni vojni]] je bil s posredovanjem [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], sklenjen [[Brionski sporazum]]. Zadnji vojaki JLA so Slovenijo zapustili tri mesece kasneje. V noči s 25. na 26. oktober 1991 z ladjo iz [[Koper|koprskega]] pristanišča.
Po [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevni vojni]] je bil s posredovanjem [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], sklenjen [[Brionski sporazum]]. Zadnji vojaki JLA so Slovenijo zapustili tri mesece kasneje. V noči s 25. na 26. oktober 1991 z ladjo iz [[Koper|koprskega]] pristanišča.
[[Slika:Prijem predstavnika JNA.jpg|sličica|Sprejem ob dnevu JLA pri Titu na Brionih leta 1977.]]
| |||