Jugoslovanska ljudska armada: Razlika med redakcijama

Politične napetosti med Slovenijo in JLA so se v osemdesetih letih stopnjevale (med drugim tudi zaradi politike do Kosova) in dosegle vrh leta 1988 s [[proces proti četverici|procesom proti četverici JBTZ]], ko je [[vojaško sodišče]] sodilo trem slovenskim civilistom in [[zastavnik]]u zaradi izdaje vojaške skrivnosti o razformiranju ljubljanskega armadnega območja in njegovi priključitvi zagrebškemu. Nastalo je novo, 5. vojaško območje, ki je zajemalo celotno Slovenijo in del Hrvaške. To je omogočalo vojski oz. oblastem v Beogradu bolj centralistično vodenje države, katera je zašla v globoko politično in gospodarsko krizo. JLA je takrat prvič oboroženo nastopila proti slovenski [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]], saj se je jugoslovansko politično vodstvo zavedalo, da država lahko razpade. V vseh republikah tedanje Jugoslavije so bile aprila 1990 prve večstrankarske volitve po 2. sv. vojni. Komunistični režim, na katerem je temeljil tudi nastanek JLA, je izgubljal oblast. Novoizvoljeni republiški vladi v Sloveniji in na Hrvaškem pa nista skrivali težnje po osamosvojitvi. Oktobra 1990 je JLA zasedla [[Republiški štab Teritorialne obrambe]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], maja 1991 pa je obkolila vadbeni center v [[Pekre|Pekrah]] pri Mariboru, kjer so bili nastanjeni prvi slovenski [[vojaški obveznik|vojaški nabornik]]i tedanje TO. Slovensko politično vodstvo se je odločilo, da nabornike ne pošilja več v JLA, ampak v Teritorialno Obrambo, ki je postajala nova slovenska vojska. Vsi ukrepi JLA so temeljili na zveznih zakonih. Tako so v želji, da preprečijo osamosvojitev Slovenije, zaplenili orožje takratni TO, a Slovenija se je kljub temu skrivaj oboroževala in se pripravljala za morebiten spopad z vojsko. Nadaljevali so se tudi osamosvojitveni procesi, do katerih se je novo slovensko politično vodstvo obvezalo po plebiscitu konec leta 1990 , na katerem se je skoraj 90 odstotkov prebivalcev takratne Socialistične Republike Slovenije izreklo za neodvisno državo Republiko Slovenijo. Ob razglasitvi samostojne Slovenije 25. junija 1991, je jugoslovanski [[Zvezni izvršni svet]] sprejel tako imenovani »Odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji«, s katerim je pravno podprl intervencijo oklepnih enot in letalstva JLA na slovenskih mejah in na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališču Brnik]]. Republika Slovenija ob razglasitvi neodvisnosti še ni bila mednarodno pravno priznani subjekt. V tistih časih je pri osamosvojitvi Slovenije aktivno sodelovala tudi Televizijatelevizija, ki se je že po prvih večstrankarskih volitvah spomladi leta 1990 preimenovala iz TV Ljubljana v [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizijo Slovenija]]. Vse dogajanje je, kljub raketiranju oddajnikov s strani vojnega letalstva JLA, posredovala v svet. Osamosvojitev Republike Slovenije v mednarodni javnosti tako ni bila videna kot poskus državnega udara , kakor so posredovanje vojske želele prikazati zvezne oblasti, ampak kot vojna za neodvisnost. Po [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevni vojni]] je bil s posredovanjem [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], sklenjen [[Brionski sporazum]]. Zadnji vojaki JLA so Slovenijo zapustili tri mesece kasneje. V noči s 25. na 26. oktober 1991 z ladjo iz [[Koper|koprskega]] pristanišča.