Hiponatriemija: Razlika med redakcijama

Anamneza, klinični pregled in laboratorijski testi so nujno potrebni za diagnosticiranje in določitev osnovnega vzroka hiponatriemije. Pregled krvi pokaže nivo natrija v serumu nižji od 135 mmol/L.<ref>{{Navedi knjigo|title=Pocket medicine (Fifth ed.).|last=Sabatine|first=Marc S.|publisher=Aspen Publishers, Inc|year=2014|isbn=978-1451193787|location=|page=|cobiss=}}</ref> Anamneza in klinični pregled sta nujno potrebna za določitev vzroka, torej ali je pacient hipovolemičen, euvolemičen ali hipervolemičen. Oceno se naredi z določitvijo simptomov, kar vključuje ocene budnosti, koncentracije in orientacije.

Lažna hiponatriemija, znana tudi kot psevdo ali hipertonična hiponatriemija, predstavlja stanje, ko laboratorijski testi pokažejo nizke ravni natrija, vendar obenem ni znakov hipotonije. Pri hipertonični hiponatriemiji nastopi resorpcija vode z molekulami, kot sta glukoza (pri hiperglikemiji ali diabetesu) ali manitol (pri hipertonični infuziji). Pri izotonični hiponatriemiji se izmeri lažne rezultate pogosto zaradi visoke vsebnosti trigliceridov v krvi, redko pa tudi zaradi paraproteinemije. To se zgodi pri uporabi tehnik, ki merijo količino natrija v določenem volumnu seruma ali plazme ali ko se pred analizo vzorec razredči.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aacc.org/publications/cln/articles/2016/may/investigating-hyponatremia|title=Investigating Hyponatremia|date=1. 5. 2016|accessdate=27. 12. 2016|website=AACC|publisher=|last=Hashim|first=Ibrahim A.}}</ref>