Potop ladje RMS Titanic: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zm05gamer (pogovor | prispevki)
np
Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje napredno mobilno urejanje
m wiki slog, sl. napake, sklici (zaenkrat le en), viri
Vrstica 1:
{{Infopolje Napad na civiliste
<br />{{Infopolje Napad na civiliste|title=Potop ladje RMS Titanic|image=Stöwer Titanic.jpg|caption="Undergang der Titanic", slika, ki jo je narisal [[Willy Stöwer]], leta 1912.|date=[[14. april]] [[1912]] - [[15. april]] [[1912]]|injuries=|alt=|victims=1.503|location=Severni Atlantski Ocean, 400 milj (640 km) južno od Nove Fundlandije|time=23:40 - 2:20|target=}}
|title=Potop ladje RMS Titanic
|image=Stöwer Titanic.jpg
|caption="Undergang der Titanic", slika, ki jo je narisal [[Willy Stöwer]], leta 1912.
|date=[[14. april]] [[1912]] - [[15. april]] [[1912]]
|injuries=
|alt=
|victims=1.503
|location=Severni Atlantski Ocean, 400 milj (640 km) južno od Nove Fundlandije
23:40–02:20 (02:38–05:18 [[GMT]]){{efn|name=shiptime}}
|target=
}}
'''[[RMS Titanic]]''' je potonil v severnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], v zgodnjih urah [[15. april|15. aprila]] [[1912]], pet dni potem, ko je ladja odplula na svojo krstno plovbo iz [[Southampton|Southamptona]]a v [[New York]]. Titanic, ki je bil takrat največja in najbolj razkošna ladja na svetu, je na krovu prevažal 2224 ljudi, ko je v nedeljo [[14. april|14. aprila]] 1912 okrog 23:40{{efn|name=shiptime|Ob času trka, so bile ''Titanic''{{'}}e ure nastavljene na 2 uri in 2 minuti pred [[Eastern Time Zone]], in 2 uri 58 minut za [[Greenwich Mean Time]]. Čas ladje je bil nastavljen opolnoči, 13–14 aprila 1912, in je temeljil na pričakovanem položaju ''Titanic-a'' ob lokalnem navideznem poldnevu 14. aprila.{{sfn|Halpern|2011|p=78}} }} trčil v ledeno goro, 15. aprila dve uri in štirideset minut pozneje pa je ob 2:20 dokončno potonil. Pri tem je umrlo več, kot 1.500 ljudi, zaradi čear je to ena najhujših pomorskih nesreč v človeški zgodovini.
 
14. aprila je Titanic med plovbo prejel šest radijskih opozoril o nevarnosti pojava [[Ledena gora|ledenih gor]], vendar je kljub temu ladja plula s hitrostjo 22 vozlov, ko so opazovalci pred ladjo opazili ledeno goro. Zaradi svoje velike hitrosti se ladja ni uspela pravočasno obrniti in je z desnim bokom trčila v ledeno goro, kar je na njenem desnem trupu pod vodno gladino prebilo šest neprepustnih predelkov. Titanic je bil narejen tako, da je lahko prenesel poplavitev štirih predelkov, a jih je voda tisti trenutek poplavila pet, zato je posadka ugotovila, da bo ladja potonila. Med evakuacijo so iz ladijskega mostu izstreljevali signalne rakete, da bi pritegnili prizornostpozornost za pomoč.
[[RMS Titanic]] je potonil v severnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], v zgodnjih urah [[15. april|15. aprila]] [[1912]], pet dni potem, ko je ladja odplula na svojo krstno plovbo iz [[Southampton|Southamptona]] v [[New York]]. Titanic, ki je bil takrat največja in najbolj razkošna ladja na svetu, je na krovu prevažal 2224 ljudi, ko je v nedeljo [[14. april|14. aprila]] 1912 okrog 23:40 trčil v ledeno goro, 15. aprila dve uri in štirideset minut pozneje pa je ob 2:20 dokončno potonil. Pri tem je umrlo več, kot 1.500 ljudi, zaradi čear je to ena najhujših pomorskih nesreč v človeški zgodovini.
 
14. aprila je Titanic med plovbo prejel šest radijskih opozoril o nevarnosti pojava [[Ledena gora|ledenih gor]], vendar je kljub temu ladja plula s hitrostjo 22 vozlov, ko so opazovalci pred ladjo opazili ledeno goro. Zaradi svoje velike hitrosti se ladja ni uspela pravočasno obrniti in je z desnim bokom trčila v ledeno goro, kar je na njenem desnem trupu pod vodno gladino prebilo šest neprepustnih predelkov. Titanic je bil narejen tako, da je lahko prenesel poplavitev štirih predelkov, a jih je voda tisti trenutek poplavila pet, zato je posadka ugotovila, da bo ladja potonila. Med evakuacijo so iz ladijskega mostu izstreljevali signalne rakete, da bi pritegnili prizornost za pomoč.
 
V skladu z obstoječim načrtom je bil sistem reševalnih čolnov na Titanicu načrtovan za prevoz potnikov na bližnja reševalna plovila, ne pa da bi bili vsi potniki na čolnih hkrati;  zato za številne potnike in posadko ni bilo varnega zatočišča. Ob tem je slabo upravljanje evakuacije pomenilo, da so bili številni čolni spuščeni tudi na pol prazni.
Vrstica 16 ⟶ 26:
Titanic je na svojo krstno plovbo odplul 10. aprila 1912. Ob 12:00 je ladja izplula iz Southamptona in štiri ure pozneje priplula v [[Cherbourg-Octeville|Cherbourg]] v [[Francija|Franciji]], kjer so se potniki na ladjo vkrcali s pomočjo trajekta. Drugo pristanišče kamor je ladja odplula je bilo v Queenstownu (danes [[Cork]]) na [[Irska|Irskem]], kamor je ladja priplula 11. aprila pol ure pred poldnevom. Tudi v tem pristanišču so se potniki na ladjo tudi vkrcali s pomočjo trajekta. Po vkrcanju zadnjih potnikov je ladja nato odplula na svojo prvo (in zadnjo) plovbo čez [[Atlantski ocean|Atlantik]] v [[Združene države Amerike|ZDA]].
 
Medtem, ko je ladja plula čez Atlantik je bilo na ladji 2224 ljudi, od tega 992 članov posadke. Ladji je poveljeval izkušen 62-letni kapitan [[Edward J. Smith]], najstarejši kapitan družbe White Star Line, ki je predtempred tem poveljeval na Olympicu.
 
== 14. april 1912 ==
 
=== Opozorila o ledenih gorah ===
[[Slika:Titanic iceberg.jpg|sličica|Ledena gora v katero se je zaletel Titanic. Prepoznali so jo po tem, ker je imela na mestu trčenja ostanke rdeče barve s Titanicovega trupa. Fotografijo je posnel glavni upravljiteljupravitelj na ladji SS Prinz Adalbert, 15. aprila nekaj ur po potopu. ]]
14. aprila 1912 so ladijski operaterji po radijskem telegrafu dobili šest opozoril drugih ladij v okolici, ki so sporočala, da je v morju južno in vzhodno od [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] več ledenih gor in so priporočala previdnost. Potniki so ledene gore iz Titanica začeli opažati popoldne. Ledene razmere v severnem Atlantiku so bile najslabše za katerikoli april v zadnjih 50 letih. Radijski operaterji niso posredovali vseh teh sporočil kapitanu ali posadki. Takrat so bili vsi brezžični operaterji na linijskih ladjah zaposleni v brezžičnem telegrafskem podjetju Marconi in niso bili člani njihove ladijske posadke; njihova glavna odgovornost je bila pošiljanje sporočil za potnike, pri čemer so glavno težavo predstavljala vremenska poročila.
 
Vrstica 31 ⟶ 41:
 
==== Titanic zapluje v vode Iceberg Ailly ====
Medtem, ko je Titanic zaplul v območje Iceberg Ailly in se počasi bližal usodnemu trčenju, se je večina potnikov že odpravljala spat. Poveljstvo je bilo predano drugemu častniku, [[Charles Lightoller|Charlesu Lightollerju]]. Na ladijskem mostu je bil dežuren prvi častnik [[William McMaster Murdoch]]. Opazovalca [[Frederick Fleet]] in [[Reginald Lee]] sta bila dežurna na opazovalnem jamborjujamboru, 29 m nad palubo. Temperatura zraka je padla skoraj do ledišča, morje pa je bilo popolnoma mirno. Če bi bilo morje valovito, bi posadka lažje opazila ledene gore, ko bi se valovi zaletavali vanj. Že od Southamptona opazovalci niso našli daljnogledov za opazovanje; Kljub temu so opazovalci dobro poznali nevarnost ledu, saj je Lightoller in drugim članom posadke naročil, naj dobro pazijo na ledene gore, zlasti tudi na plavajoči led.
 
Ob 23:30 sta Fleet in Lee na obzorju pred ladjo opazila rahlo meglo, vendar nista storila ničesar. Nekateri strokovnjaki zdaj verjamejo, da je bila ta megla pravzaprav privid, ko se je hladna voda srečala s toplim zrakom. To bi povzročilo dvignjeno obzorje, ki bi zaslepilo poglede, če bi opazili karkoli daleč.
Vrstica 43 ⟶ 53:
Nad vodno črto je bilo malo dokazov o trku. Na palubi so se potniki začeli igrati z [[Sneg|snegom]] in [[Led|ledom]], ki je zdrsnil z ledene gore. Stevardesi so v jedilnici prvega razreda začutili manjše tresenje, na kar so mislili, da se je najverjetneje odlomila lopatica propelerja. Številni potniki prvega in drugega razreda so se počutili zaskrbljeno, medtem, ko so potniki tretjega razreda imeli drugačne izkušnje. Strojnik Walter Hurst je povedal, da ga je prebudil močan tresk ob desnem boku. "Nihče ni bil zelo zaskrbljen, vendar sem vedel, da smo nekaj zadeli" je povedal. Gasilec George Kemish je povedal, da je na desnem trupu slišal močan udarec in neprijeten zvok.
 
Potem, ko je v ladjo začela vdirati voda je bilo ukazano zapreti vsa neprepustna vrata, a so predtempred tem kurjači iz kotlovnice začeli poročati, da je ledeno mrzla voda začela zalivati parne kotle. To je ustvarilo izredno nevarne razmere saj je obstajala velika možnost eksplozije če bi ledeno mrzla voda prišla v stik z segretimi kotli in vrelim premogom zato je bilo kurjačem in gasilcem ukazano izpustiti paro iz kotlov skozi prezračevalni dimnik in pogasiti ogenj v kotlih. Ko so končali svoje delo, so bili že do pasu v ledeno mrzli vodi zato jim je bilo ukazano zapustiti kotlovnico in pobegniti skozi neprepustna vrata, ki so se takrat začela že zapirati. Posadka je veliko pričakovala od šestnajstih neprepustnih oddelkov, ki naj bi preprečili potopitev ladje, niso pa se zavedali, da imajo ti oddelki veliko slabost. Oddelki namreč niso segali do najvišje palube, zato se je začela voda, potem ko se je ladja nagnila naprej, prelivati iz enega v drug neprepustni prostor.
 
Kapitan Smith je začutil trčenje medtem, ko je bil v svoji kabini in je takoj odšel na ladijski most. Ko ga je Murdoch obvestil, da je ladja zadela ledeno goro, je kapitan najprej ukazal ustaviti ladjo in njene motorje, nato pa je poklical ladijskega konstruktorja [[Thomas Andrews|Thomasa Andrewsa]], ki je tudi potoval na ladji in ga prosil, da naj oceni škodo. Pet minut po trku je bila vodna črta na premcu že pod vodo, na krmi pa se je videlo črto malo več, kot prej. Andrews in kapitan sta odšla v podpalubje in ugotovila, da so bili prostori za pošto, tovor in skladišče poplavljeni, medtem ko je bila kotlovnica 6 skoraj do vrha pod vodo. Voda se je razlila v kotlovnico 5, kjer je bila napolnjena do 4,3 m in posadka se je v tej kotlovnici borila z izčrpavanjem vode. 20 minut po trku je v ladjo vdrlo že 13.500 ton vode, veliko več kakor bi lahko črpalke izčrpale. Ob 00:00 je Andrews kapitanu in preostali posadki potrdil žalostno novico, da je prebitih šest predelkov ter da bo v eni uri poplavljenih pet, vendar Titanic ni mogel prenesti poplavitev petih predelkov in da bo ladja v približno dveh urah potonila.
Vrstica 51 ⟶ 61:
=== Priprave na zapustitev ladje ===
[[Slika:EJ Smith2.jpg|sličica|Kapitan ladje Edward J. Smith (1911). ]]
15. aprila 1912 je kapitan ob 00:05 izdal ukaz za evakuacijo, ukazal posadki naj pripravijo reševalne čolne, ladijskemu operaterju Jacku Philiphsu pa je ukazal naj začne pošiljati klice v sili. V podpalubju je voda dosegla najnižje palube. Ko je bila poštna soba vsa pod vodo, so razvrščevalci pošte izgubili poskus, da bi rešili 400.000 pošiljk pošte, ki jih je prevažal Titanic. Drugje pa je bilo mogoče zaslišati zrak, ki je izginjal z vdiranjem vode. V tretjem razredu so stevardesi hodili od vrat do vrat in budili potnike ter jim ukazali naj grejogredo na palubo k reševalnim čolnom.
 
Ob 00:15 je prišel ukaz, da si morajo potniki nadeti reševalne jopiče. Marsikateri potnik je to razumel, kot šalo saj je bil prepričan, da se tako velika ladja ne more potopiti. Potniki prvega in drugega razreda so hitro prišli do reševalnih čolnov medtem, ko so številni potniki tretjega razreda ostali ujeti pod palubo saj jih nihče ni obvestil o dogodku, niso jim nudili prave pomoči, čeprav so vedeli, da se z ladjo nekaj dogaja, ker je med potapljanjem spuščala čudne glasove. Nekateri potniki so celo zavrnili evakuacijo in ostali na potapljajoče se ladji.
Vrstica 67 ⟶ 77:
Vkrcavanje v čolne in spuščanje čolnov v vodo ni potekalo gladko. Zaradi panike so se začeli potniki prerivati, zato so častniki le s težavo ohranjali red. Težave so se pojavile tudi pri spuščanju, saj so se nekateri čolni skoraj prevrnili, nekaj ljudi, ki so z ladje hoteli skočiti v reševalne čolne zaradi panike, so popadali v ledeno mrzlo vodo. Moški so dali prednost ženskam in otrokom.
[[Slika:RMS Titanic distress signal simulated as morse code.wav|sličica|Klici v sili s Titanica.]]
Ob 1:15 so se potniki začeli zavedati resnosti položaja, zato se je začela pojavljati panika. Posadka je začela izstreljevati signalne rakete za primer nevarnosti. Celo orkester je igral na glavni palubi. Ladijski operater je v eter začel pošiljati nov SOS signal. Dobil je več odgovorov od okoliških ladij, od katerih je bila najbližja [[RMS Carpathia]], ki je bila od potapljajočega se Titanica oddaljena 58 milj (93 km). Njena največja hitrost je bila 17 vozlov, kar je pomenilo, da bi lahko do ladje priplula v štirih urah. To je bilo za mnoge na ladji prepozno saj je potapljajočemu parniku ostala le ena ura življenja. Drugi odgovor je bil z ladje [[SS Mount Temple]], ki bi lahko dosegla ladjo, vendar je naletela na veliko ledeno polje, kar je Mount Temple ustavilo. Veliko bližje je bil SS Californian, ki je Titanica dvakrat opozoril o ledu, vendar zaradi izklopljenega radijskega eterjaetra ni priskočil na pomoč.
 
Nekateri potniki so obupali nad reševanjem in so odšli raje nazaj v svoje kabine, kjer so se sprijaznili z usodo. Ameriški miljonarmilijonar in najbogatejši potnik na Titanicu, [[John Jacob Astor IV]] je rekel: "Tu smo varnejši, kot na teh čolnih". Vodilni gasilec Charles Hendrickson je povedal, da je videl množico potnikov tretjega razreda, zbranih v krogu sredi jedilnice, kjer so molili. Opisal je:<blockquote>Na stotine ljudi je bilo zbranih v krogu v jedilnici tretjega razreda, z pridigarjem na sredini. Molili so in jokali ter prosili Boga in Marijo naj jim pomagata. Ležali so na tleh in izgubili svojo lastno moč ter pričakovali, da bo Bog vse naredil za njih. </blockquote>
 
=== Spuščanje zadnjih čolnov ===
Vrstica 100 ⟶ 110:
Po potopu je v ledeno mrzlem morju ostalo na stotine ljudi. Ko je ladja dokončno potonila, so jeklenke, cisterne in druge eksplozivne stvari ob poku povzročile, da so se iz ladje na površje dvignili številni plavalni kosi - lesne deske, ležalniki ipd. Te stvari so poškodovale in morda tudi ubile nekaj plavalcev v vodi, drugi so se poskusili zadržati na plavajočih kosih lesa.
 
Zaradi zelo nizke temperature vode – 2&nbsp;°C, je bila voda smrtonosno hladna. Drugi častnik Lightoller je opisal, da je imel občutek, ko je bil v vodi, da ga tisoč nožev naenkrat zbada. Nenadna potopitev v zamrzovalno vodo običajno povzroči smrt v nekaj minutah, bodisi zaradi [[Srčni zastoj|zastoja srca]], nenadzorovanega dihanja vode ali hladne onesposobitve (običajno mišljeno, kot podhladitvapodhladitve) in skoraj vsi v vodi so umrli zaradi zastoja srca ali druge telesne reakcije v ledeni vodi v 15 do 30 minutah.
 
Preživeli v reševalnih čolnih, 100 m stran, so bili zgroženi, ko so slišali kričanje, rjovenje in jokanje potnikov v ledeni vodi. Preživeli potniki v čolnih so odklanjali, da bi se vrnili in pomagali plavalcem, saj so se bali, da bi množica utapljajočih se potnikov prevrnila čolne. Približno dvajset minut po potopu se je kričanje in jokanje že začelo umirjati. Peti častnik Lowe, ki je bil zadolžen za čoln št. 14 se je odločil pomagati, vendar je čakal na trenutek, da se stanje umiri, medtem, pa so potnike izkrcali iz čolna št. 14 v druga dva čolna ter v čoln št. 14 vkrcali sedem članov posadke ter enega moškega potnika.
Vrstica 122 ⟶ 132:
Še preden je Carpathia priplula v New York, so izvedli za nesrečo in na obeh straneh Atlantika so začeli delati preiskave o nesreči, da bi natančneje ugotovili, kaj se je v resnici zgodilo in kaj naj bi naredil, da se kaj takega ne bi več zgodilo. Zakaj se je J. Bruce Ismay rešil, ko jih je toliko umrlo? Zakaj je Titanic plul s tako hitrostjo, ko je zadel ledeno goro? To so bila najpogostejša vprašanja, ki so si jih zastavljali tudi preživeli potniki. Čeprav sta preiskavi potekali ločeno, sta na koncu prišli do istih ugotovitev: do trka z ledeno goro je prišlo zaradi kapitanovega neupoštevanja svaril o pojavu ledenih gor ter prevelike hitrosti s katero je ladja plula skozi nevarne vode. Preiskava je tudi ugotovila, da je bila ladja opremljena z premajhnim številom reševalnih čolnov, posadka pa ni bila pravilno usposobljena za reševanje.
 
Nesreča je privedla do velikih sprememb v pomorskih predpisih za izvajanje novih varnostnih ukrepov, na primer zagotavljanja več reševalnih čolnov, pravilnega izvajanja vaj za reševalne čolne in urejanja radijske opreme na potniških ladjah. Ustanovljena je bila mednarodna ledena patrulja, ki je spremljala prisotnost ledenih gor v severnem Atlantiku, pomorski varnostni predpisi pa so bili mednarodno usklajeni z Mednarodna konvencija o varnostičloveškegavarnosti človeškega življenja na morju ([[SOLAS]]); oba ukrepa veljata še danes.
 
=== Kulturni vpliv in razbitina ===
[[Slika:Titanic wreck bow.jpg|sličica|Premec Titanica, fotografiran junija 2004. ]]
Potopitev Titanica je postala kulturni vpliv, ki ga umetniki, filmski ustvarjalci, pisatelji, skladatelji, glasbeniki in plesalci spominjajo iz časa takoj po potopu do današnjih dni. [[1. september|1. septembra]] [[1985]] je skupna ameriško-francoska odprava, ki jo je vodil Robert Ballard, našla razbitino Titanica, in ponovno odkrivanje ladje je povzročilo zanimanje za zgodbo o Titanicu. Za snemanje razbitine in kontroverzno reševanje predmetov z naplavin je bilo začetih veliko odprav. Prva večja razstava najdenih artefaktov je bila v londonskem Nacionalnem pomorskem muzeju v letih 1994–95. Nesreča je navdihnila številne filme;  leta 1997 je [[Titanik (film, 1997)|istoimenski]] film [[James Cameron|Jamesa Camerona]] postal prvi film, ki je v blagajni prejel milijardo dolarjev, zvočen posnetek filma pa je postal najbolje prodajani zvočni posnetek vseh časov.
 
[[Razbitina ladje RMS Titanic|Razbitina]] počasi propada in se spreminja v oksid s hitrostjo 0,5–1 tone na dan. Leta [[2006]] je bilo ocenjeno, da bodo čez petdeset let morje in mikroorganizmi razbitino Titanica razgradili, kar bo pustilo velik kup rje na morskem dnu, prepleteno z ladijsko opremo.
 
== Viri in opombeOpombe ==
{{notes}}
1.https://www.encyclopedia-titanica.org/
 
== Sklici==
2.http://www.titanicology.com/FloodingByCompartment.html
{{Reflist|15em}}
 
== Bibliografija ==
3.https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1912/04/16/issue.html
=== Knjige ===
 
* {{cite book
4.Povzeto in dokumentarnega filma na You Tube: Titanic sinks in REAL TIME - 2 HOURS 40 MINUTES
| last = Halpern
| first = Samuel
| year = 2011
| chapter = Account of the Ship's Journey Across the Atlantic
| title = Report into the Loss of the SS ''Titanic'': A Centennial Reappraisal
| editor-last = Halpern
| editor-first = Samuel
| publisher = The History Press
| location = Stroud, Gloucestershire
| isbn = 978-0-7524-6210-3
}}
 
== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Sinking of the RMS Titanic}}
'''-''' https://www.history.com/this-day-in-history/titanic-sinks
{{Wikisource|Portal:RMS Titanic|RMS ''Titanic''}}
 
* [http://www.encyclopedia-titanica.org/ Encyclopedia Titanica: facts and research about the ship and her sinking]
'''-''' https://www.history.com/news/why-did-the-titanic-sink
2.* [http://www.titanicology.com/FloodingByCompartment.html Flooding by Compartment (Samuel W. Halpern)]
 
* [http://timesmachine.nytimes.com/browser/1912/04/16/ TimesMachine browser] – ''[[The New York Times]]'', Tuesday, 16 April 1912
'''-''' https://www.britannica.com/topic/Titanic
* {{YouTube|id=rs9w5bgtJC8|title=Full-length animation of the ''Titanic'' sinking}}
 
'''-''' https://allthatsinteresting.com/titanic-sinking-photos
 
'''-''' https://www.ultimatetitanic.com/the-sinking
 
'''-''' https://www.nationalgeographic.org/media/sinking-of-the-titanic/
 
[[Kategorija:RMS Titanic]]