Osnabrück: Razlika med redakcijama

'''Osnabrück''' [ósnabrik] (nemški izgovor [ɔsnabʁʏk]; vestfalsko ''Ossenbrügge'') je [[neodvisno mesto]] v [[Nemčija|nemški]] [[nemška zvezna dežela|zvezni deželi]] [[Spodnja Saška]], približno 80 [[kilometer|km]] severovzhodno od [[Dortmund]]a, 45&nbsp;km severovzhodno od [[Münster|Münstra]] in približno 100&nbsp;km zahodno od [[Hannover|Hanovra]]. Leži v dolini med nizkim hribovjem [[Wiehengebirge]] in severnim koncem [[Tevtoburški gozd|Tevtoburškega gozda]]. Področje je niz gorskega grebena, ki se razteza jugovzhodno proti [[Bielefeld]]u in naprej do [[Detmold]]a, in je v splošnem med drugim zanimivo za [[kolesarstvo|kolesarje]]. S 164.374 prebivalci<ref>{{navedi splet|title= Osnabrück AKTUELL 4/2016|trans-title= |periodical= |publisher= Stadt Osnabrück|url= https://www.osnabrueck.de/fileadmin/eigene_Dateien/01_osnabrueck.de/011_Rathaus/Statistik/OSaktuell_4_2016_Internet.pdf|format= PDF|accessdate= 2017-06-16|last= |date= april 2016|year= |month= |day= |language=de |pages= |quote= }}</ref> je Osnabrück eno od štirih največjih mest v Spodnji Saški za Hannovrom, [[Braunschweig]]om in [[Oldenburg]]om. {{sfn|Team Strategische Stadtentwicklung und Statistik|2013|page=1}} Mesto je osrednja točka dežele Osnabrück in okrožja Osnabrück.<ref name="Das Osnabrücker Land_Friedensstadt – Lebendiges Zentrum im Osnabrücker Land">[http://www.osnabruecker-land.de/staticsite/staticsite.php?menuid=8&topmenu=2&keepmenu=inactive Osnabrück: Lebendiges Zentrum im Osnabrücker Land] www.osnabruecker-land.de</ref>

Ustanovitev Osnabrücka je bila povezana z lego na pomembnih evropskih trgovskih poteh. [[Karel Veliki]] je leta 780 ustanovil škofijo Osnabrück. Mesto je bilo tudi član [[Hansa|Hanseatske zveze]]. Ob koncu [[tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]] (1618–1648) je v Osnabrücku in bližnjem mestu Münstru potekalo pogajanje o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]]. <ref>[http://www.osnabrueck.de/5045.asp Friedensstadt Osnabrück: Der Westfälische Friede]</ref> Zaradi svoje vloge pri pogajanjih je kasneje sprejel naziv ''Friedensstadt'' (mesto miru). Mesto je znano tudi kot rojstni kraj protivojnega romanopisca [[Erich-Maria Remarque]]a in slikarja [[Felix Nussbaum|Felixa Nussbauma]].

Kljub ogromnemu uničenju, ki ga je mesto doživelo med 2. svetovno vojno, je bilo staro mesto (''Altstadt'') sčasoma rekonstruirano z oblikami, ki so zveste prvotni srednjeveški arhitekturi. Osnabrück je bil tudi dom največjega britanskega garnizona zunaj Združenega kraljestva.<ref>{{navedi splet|url= https://www.theguardian.com/uk/2008/jul/13/military.germany|title=Garrison town fears slump as army pulls out|first= Allan|last= Hall|date= 12. julij 2008|website= the Guardian}}</ref> Sodobno, urbano podobo kaže prisotnost več kot 22.000 študentov, ki študirajo na Universität Osnabrück in Hochschule Osnabrück (Visoki šoli uporabnih znanosti).<ref name="Stadtporträt">{{citenavedi websplet|url= http://www.osnabrueck.de/5038.asp|title= Stadtporträt: Osnabrück stellt sich vor|publisher= }}</ref> Čeprav je del dežele Spodnja Saška, zgodovinsko, kulturno in jezikovno Osnabrück velja za del regije [[Vestfalija|Vestfalije]].

V začetku 18. stoletja je priznani lokalni pravnik in socialistični teoretik Justus Möser napisal zelo vplivno ustavno zgodovino mesta, ''Osnabrücker Geschichte''. Po [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]] se je mestno prebivalstvo zmanjšalo pod 6000, vendar je gospodarska oživitev, povezana s tekstilno in tobačno industrijo povzročila, da se je to od leta 1780 dalje povečalo. <ref>{{sfnsktxt|Panayi|2007|p=15-16}}</ref>

Politično je bil v 1920-ih trdnjava podpore socialnim demokratom in stranke Katoliškega centra. Vendar pa je na volitvah v Reichstag septembra 1930 Nacistična stranka dobila največji odstotek glasov v mestu (skoraj 28%), kar je več kot sedemkrat povečalo njihovo volilno uspešnost v Osnabrücku dve leti prej. Med kampanjami pred zveznimi volitvami leta 1932 sta imela [[Adolf Hitler]] in [[Joseph Goebbels]] dobro obiskane govore v mestu. <ref>{{sfnsktxt|Panayi|2007|p=44}} </ref>

Po zasegu moči nacistov januarja 1933 so v Osnabrücku izvajali nacionalsocialistične ekonomske, politične in socialne programe. Posledica tega je bila gospodarska rast za etnične Nemce, zato je mesto od začetka leta 1933 naprej imelo več kot 10.000 brezposelnih oseb, da bi bilo dejansko pomanjkanje delovne sile pet let kasneje. Podporniki opozicijskih strank in nemških Judov (ki so imeli stoletja izkušenj z diskriminacijo <ref>{{citenavedi websplet|url= http://www.jewishencyclopedia.com/articles/11788-osnabruck|title= OSNABRÜCK - JewishEncyclopedia.com|website= www.jewishencyclopedia.com}}</ref>)) so bili zaprti ali prisiljeni zapreti svoja podjetja in zapustiti mesto. V času 2. svetovne vojne so bili Judje in Romi množično preseljeni v koncentracijske in uničevalne tabore. <ref>{{sfnsktxt|Panayi|2007|p=197-98, 211}}</ref>

Po 2. svetovni vojni je Zahodna Nemčija reorganizirala svoje dežele; Osnabrück je leta 1946 postal del nove dežele Spodnja Saška. Britanci so še naprej vzdrževali britanski garnizon v bližini mesta, ki je bil na enem mestu največji na svetu, z okoli 4.000 vojaki in je zaposloval okoli 500 lokalnih civilistov .<ref>{{citenavedi websplet|url= http://archive.ioe.ac.uk/DServe/dserve.exe?dsqIni=Dserve.ini&dsqApp=Archive&dsqDb=Catalog&dsqCmd=Show.tcl&dsqSearch=(RefNo=='BFE/B/3') |title= IOE Archives |publisher= Archive.ioe.ac.uk |date= |accessdate=January 1,. januarja 2014}}</ref>. Zaradi zmanjšanja proračuna so bili vojaki leta 2008 umaknjeni in premoženje se je vrnilo v lokalno samoupravo. <ref>{{citenavedi newsnovice|title= British soldiers march out of Osnabrück after 63 years|url= http://www.thelocal.de/national/20080719-13161.html|publisher= [[The Local]]|date= 19. Julyjulij 2008}}</ref>

{{sklici|23}}