Komunistična partija Sovjetske zveze: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Od leta 1903, drugega [[kongres]]a stranke, ko je bila stranka šele organizacijsko oblikovana, je RSDDS vodil [[Lenin]], ki je bil že od začetka vodja boljševiške (t.j. večinske) frakcije, ob formalmem razcepu na boljševiko in menjševiško socialdemokratsko stranko, se je njegova tudi uradno poimenovala Ruska socialdemokratska stranka (boljševikov). Po prihodu iz izgnanstva leta 1917 je izvedel [[oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] v [[Rusko carstvo|Rusiji]]. Že leta 1918 se je ta preimenovala v Komunistično stanko (boljševikov), leta 1921 je prepovedal frakcije v njej, hkrati pa je Ruska boljševiška stranka začela dejansko voditi organizacijo mednarodnega revolucionarnega (komunističnega) gibanja, ki je z ustanovitvijo [[Kominterna|Kominterne]] postalo centralizirano organizirano.
 
Centralni komite komunistične partije je po letu 1919 volil ožje vodstveno telo - [[politbiro]] (1952-66 imenovan [[prezidij]]), sekretariat, ki ga je (1922-52 in 1966-91) vodil [[generalni sekretar]] (1953-66 [[prvi sekretar]]) in do 1952 tudi organizacijski biro, ki je bil nekakšen razširjen sekretariat (članstvo vseh treh organov se je lahko delno prekrivalo). Vzpredno s CK je do sredine 30.let delovala tudi Centralna kontrolna komisija (CKK), ki je imela svojo vzporedno hierarhijo in precej večje ševilo članov v primerjavi z njim, s prezidijem CKK na čelu; kasneje jo je zamenjala Komisija partijske kontrole, ki jo je oblikoval in nadziral CK. Vodstvo KPSZ oz. R/V/KP(B), utelešeno v politbiroju oz. prezidiju partije je bilo načeloma kolektivno, vselej pa je postopoma prevladala tendenca, da en sam človek prevzame vodilno in odločilno vlogo v njej, npr. Stalin, Hruščov, Brežnjev... Sestava politbiroja se je spreminjala, vendar ta ni nikoli resnično odražala federalne ureditve države (voditelji nekaterih pomembnejših republik so bili sicer tudi vključeni vanj kot člani ali kandidati), saj zvezne republike niso bile enakopravno zastopane v njem vse do leta 1990, ko je bil razširjeni politbiro paritetno sestavljen iz predstavnikov vseh republiških organizacij. To je bilo le eno leto pred njeno prepovedjo po spodletelem državnem udaru
 
Centralizirana organizacija KPSZ je prispevala tudi k obnovitvi centralizirane države, formalno organizirane kot federacije. Centralni komite v Moskvi je bil nadrejen vsem republiškim centralnim in regionalnim komitejem, pri čemer je bila organizacija KPSZ asimetrična oz. centralizirana, saj posebna republiška organizacija Ruske federacije (RSFSR) ali njen centralni komite ni obstajal vse do leta 1990/91, občasno (v 60. letih) le neka ad hoc oblika - biro CK za RSFSR.
7.189

urejanj