Wikipedija

Reka, Hrvaška: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
fotografije
m vrnitev sprememb uporabnika 95.178.223.41 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Upwinxp
Oznaka: vrnitev
Vrstica 63:
|footnotes =
}}
'''Reka''' [réka] ({{jezik-hr|Rijeka}}, {{jezik-it|Fiume}}, [[latinščina]] ''Tarsatica'', arhaično [[nemščina|nemško]] ''St. Veit am Pflaum'', ''Sankt Veit am Fluß'') je tretje največje [[mesto]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in največje [[pristanišče]] v [[država|državi]]. Leži ob [[Kvarnerski zaliv|Kvarnerskem zalivu]] na severni [[obala|obali]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Reka je sedež [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranske županije]] in hkrati tudi sedež neformalne hrvaške pokrajine/regije [[Kvarner]] ter katoliške nadškofije in metropolije. Leta [[2011]] je mesto imelo 128.624 [[prebivalstvo|prebivalcev]].
 
V krajevnem reškem [[narečje|narečju]] in delu sosednih hrvaških narečjih je mesto izpričano pod imenom ''Rika'''Rekà''''', inv sosednjih hrvaških narečjih pa ''RikaReka''. Prebivalci mesta Reka in okolice pripadajo [[Čakavščina|čakavski jezičninarečni skupini]], eni od treh največjih različic sicer enotnega hrvaškega jezika.
 
Mestni nogometni klub je [[HNK Rijeka|NK Rijeka]]. V mestu deluje tudi gledališče Ivana pl. Zajca z izalijansko dramo, ki so ga zgradili leta 1887[[1765]]. Simbol Reke je [[Morčić|Morčić-Moretto]].
 
Reka je bila med letoma 1471 in 1779, ko jo je cesarica [[Marija Terezija]] razglasila za ozemlje pod neposredno kontrolo [[Habsburžani|Habsburžanov]], sestavni del [[Vojvodina Kranjska|Vojvodine Kranjske]]. Zaradi močne povezanosti s slovenskim nacionalnim prostorom je skozi zgodovino privabljala mnoge [[Slovenci|Slovence]]. Med znanimi Slovenci, ki so živeli ali delali na Reki, so bili med drugim: [[Primož Trubar]], [[Matija Čop]], [[Rudi Šeligo]], [[Janez Vajkard Valvazor]] in [[Janez Trdina]] (slednji je bil celo ravnatelj reške gimnazije).
Vrstica 78:
 
=== Podnebje ===
[[Slika:RijekaCroatiaAerial3.jpg|sličica|268x268_pik|Reka - Fiume]]
Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] ima Reka zmerno toplo vlažno podnebje (''Cf''). V razdobju od leta 1948 do 2018 je bila srednja januarska temperatura 5,8&nbsp;°C in julijska 23,6&nbsp;°C. Povprečno je bilo v letu 127 deževnih dni, medtem ko je sonce sijalo povprečno 2199 ur na leto.<ref>{{Navedi splet|url=https://meteo.hr/klima.php?section=klima_podaci&param=k1&Grad=rijeka|title=Srednje mjesečne vrijednosti i ekstremi: Podaci za Rijeku u razdoblju 1948-2018|accessdate=29. 2. 2020|website=meteo.hr|publisher=Državni hidrometeorološki zavod|language=hr|date=|last=|first=}}</ref>
 
== Zgodovina ==
V [[starorimska civilizacija|rimskem]] obdobju se je [[naselje]] imenovalo Tarsatica in imelo pravice [[municipij]]a (mesta s svojo upravo). Naselbina [[Slovani|Slovanov]] je nastala v [[7. stoletje|7. stoletju]]. Ime Tarsatica se je ohranilo še v 5[[10. stoletje|10. stoletju]], pozneje so ga pohrvatili v Trsat, ki je sedaj del mesta. Mestni zgodovini je mogoče ponovno slediti od sredine [[13. stoletje|13. stoletja]]. [[Srednji vek|Srednjeveška]] [[utrdba]] Reka je prešla 1223 v posest devinske[[Frankopani|Frankopanov]], gospodete je nasledila devinska gospoda ([[Devin, Italija|Devin]]), njih pa gospoda iz Welseca. V [[15. stoletje|15. stoletju]] je mesto postalo močno trgovsko in kasneje še [[pristanišče|pristaniško]] središče. V vojni z [[Beneška republika|Benečani]] je bilo dvakrat [[požig|požgano]] (1509 in 1511). Ob koncu [[16. stoletje|16. stoletja]] je dobilo avtonomijo in 1719 ga je cesar [[Karel VI. Habsburški]] razglasil za svobodno mesto. Leta 1776 je bila ustanovljena posebna teritorialna enota FiumeLittorale -Hungaricum. CorpusHrvaški separatumje Hungaricumbila vrnjena šele 1822. V [[Revolucije leta 1848|revolucionarnem letu 1848]] so si jo Madžari ponovno prisvojili, vendar so jo Hrvati s silo ponovno zavzeli. Statusa Reke, Corpusniso separatum Madžarske ni so razrešilrazrešili do konca [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] in 1919 so jo zasedli [[Gabriele D'Annunzio|D'Annunzijevi]] ''Arditi''Italijani. Sprva je po vojni imela status [[Svobodna država Reka|'''samostojne reške države''']] (1920-1924), kasneje pa so jo z rimskim sporazumom leta 1924 priključili [[Italija|Italiji]]. Med obema svetovnima vojnama, ko je bilo mesto ločeno od neposrednega zaledja, je reško pristanišče izgubilo dotedanjo gospodarsko pomembnost. Po italijanski kapitulaciji v [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so jo 1943 zasedli [[Tretji rajh|Nemci]], enote [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]] so jo osvobodile 3. maja 1945. Po [[Pariška mirovna konferenca (1946)|mirovni konferenci v Parizu]] je in ''de jure'' bila 1947 anektiranavrnjena Hrvaški v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Po vojni je mesto doživelo velik gospodarski razvoj in postalo največje jugoslavanskohrvaško in pomembno evropsko tranzitno pristanišče. Sama Reka zaradi industrijske funkcije nima razvitega počitniškega [[turizem|turizma]], je pa pomembno exhrvaško poslovno središče.<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. (2003). Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije.</ref>▼
[[Slika:Hotel ship - Kruna Mora (Sea Crown) in Rijeka - panoramio.jpg|sličica|271x271_pik|Sušak]]
▲V [[starorimska civilizacija|rimskem]] obdobju se je [[naselje]] imenovalo Tarsatica in imelo pravice [[municipij]]a (mesta s svojo upravo). Naselbina [[Slovani|Slovanov]] je nastala v [[7. stoletje|7. stoletju]]. Ime Tarsatica se je ohranilo še v 5. stoletju, pozneje so ga pohrvatili v Trsat, ki je sedaj del mesta. Mestni zgodovini je mogoče ponovno slediti od sredine [[13. stoletje|13. stoletja]]. [[Srednji vek|Srednjeveška]] [[utrdba]] Reka je prešla 1223 v posest devinske gospode ([[Devin, Italija|Devin]]), njih pa gospoda iz Welseca. V [[15. stoletje|15. stoletju]] je mesto postalo močno trgovsko in kasneje še [[pristanišče|pristaniško]] središče. V vojni z [[Beneška republika|Benečani]] je bilo dvakrat [[požig|požgano]] (1509 in 1511). Ob koncu [[16. stoletje|16. stoletja]] je dobilo avtonomijo in 1719 ga je cesar [[Karel VI. Habsburški]] razglasil za svobodno mesto. Leta 1776 je bila ustanovljena posebna teritorialna enota Fiume - Corpus separatum Hungaricum. V [[Revolucije leta 1848|revolucionarnem letu 1848]] so jo Hrvati s silo zavzeli. Statusa Reke, Corpus separatum Madžarske ni so razrešil do konca [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] in 1919 so jo zasedli [[Gabriele D'Annunzio|D'Annunzijevi]] ''Arditi''. Sprva je po vojni imela status [[Svobodna država Reka|'''samostojne reške države''']] (1920-1924), kasneje pa so jo z rimskim sporazumom leta 1924 priključili [[Italija|Italiji]]. Med obema svetovnima vojnama, ko je bilo mesto ločeno od neposrednega zaledja, je reško pristanišče izgubilo dotedanjo gospodarsko pomembnost. Po italijanski kapitulaciji v [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so jo 1943 zasedli [[Tretji rajh|Nemci]], enote [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]] so jo osvobodile 3. maja 1945. Po [[Pariška mirovna konferenca (1946)|mirovni konferenci v Parizu]] je in ''de jure'' bila 1947 anektirana Hrvaški v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Po vojni je mesto doživelo velik gospodarski razvoj in postalo največje jugoslavansko in pomembno evropsko tranzitno pristanišče. Sama Reka zaradi industrijske funkcije nima razvitega počitniškega [[turizem|turizma]], je pa pomembno ex poslovno središče.<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. (2003). Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije.</ref>
 
== Upravna delitev ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Reka,_Hrvaška«