Uporabnik:Stebunik/peskovnik2: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{Uporabnikov peskovnik}}
<!-- Urejajte pod to vrstico -->
== Smrt in spomin ==
=== Zdravje in bolezen ===
Vrstica 61:
|ref = harv
}}
;{{ikona it}}
*[https://core.ac.uk/download/pdf/14423596.pdf ALEKSA BENIGAR - POSMRTNA (AUTO) BIOGRAFIJA: C. Sersale - B. Duda: ''Padre Alessio Benigar, ofm''. Un'autobiografia postuma, Quasar, Roma 1993, 617 str.]
{{Slovenski svetniki}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Aleksa Benigar}}
[[Kategorija:Slovenski svetniki]]
[[Kategorija:Slovenski misijonarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pedagogi]]
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
=Benigar peskovnik 12=
{{v delu}}
{{Infopolje Svetnik
| name = Aleš Benigar
| image = Ales-Benigar.jpg|
| imagesize =
| caption = [[Božji služabnik]] * [[frančiškani|OFM]]
| titles = [[misijonar]], [[teolog]] in [[pisatelj]]
| birth_date = [[28. januar]] [[1893]]
| birth_place = [[Zagreb]] [[Avstro-Ogrska]]
| death_date = [[1. november]] [[1988]]
| death_place = [[Rim]] [[Italija]]
| feast_day =
| venerated_in =
| beatified_date =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| major_shrine =
| attributes =
| patronage =
| issues =
| suppressed_date =
| suppressed_by =
}}
'''Aleš Benigar''', tudi '''Aleksa Benigar''', * [[28. januar]] [[1893]] [[Zagreb]] ([[Avstro-Ogrska]], † [[1. november]] [[1988]] [[Rim]] ([[Italija]]), [[Slovenci|slovenski]] [[katoličani|katoliški]] [[duhovnik]], [[frančiškani|frančiškan]], [[misijonar]] na [[Kitajska|Kitajskem]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[pisatelj]] in [[Božji služabnik]].
== Življenjepis ==
=== Otroštvo in izobrazba ===
[[File:Juan Benigar cons sus padres y hermanos en Europa.jpg |thumb|240px |right |Družina Benigar – starši Janez in Rozi, ter otroci, med njimi najbolj znana [[Ivan Benigar|Ivan (Juan) poliglot]] ter [[Aleš Benigar|Aleš frančiškan]] ]]
Alleš je bil rojen 28. januarja 1893 v [[Zagreb]]u kot ''Franc Matija'' ''(Franjo Matija)'' Benigar. ''Aleš (Aleksa)'' je njegovo redovniško ime. Njegova starša sta bili Slovenca, ki sta se naselila na Hrvaškem. Oče [[Janez Benigar]] (matematik in fizik), ki se je podpisoval sicer Ivan, a so ga dijaki klicali za »Janeza«, je bil bil doma iz [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]]. Postal je ugleden profesor [[matematika|matematike]] na Gornjemestni gimnaziji (Gornjegradska – Šesta gimnazija kod crkve Svete Katarine) v [[Zagreb]]u. Bil je prijatelj [[August Šenoa|Augusta Šenoa]] in [[Adolf Veber Tkalčević|Adolfa Vebra Tkalčevića]]. Med njegovimi učenici je bilo veliko znanih intelektualcev, med katerimi sta tudi [[Antun Gustav Matoš]], [[Miroslav Krleža]] in [[Alojzije Stepinac]]. Otroke je vzgajal po špartansko, ker se je opazilo tudi na Alešu. Njegova mati Rozi je bila doma iz [[Radeče|Radeč]].
Malo maturo opravil skupaj s [[Miroslav Krleža|Krležom]]; oba sta bila dijaka njegovega očeta Ivana Benigara. S štirinajstimi in pol leti je vstopil k [[frančiškani|frančiškanom]]. Gimnazijo je obiskoval v [[Varaždin]]u od 1908 do 1911 na frančiškanskem liceju. [[Teologija|Teologijo]] je študiral na nemških univerzah [[Dorsten]] in [[Paderborn]]. Zaradi [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in bolezni je nadaljeval študije v Zagrebu in zasebno na [[Trsat]]u.
Za duhovnika ga je posvetil zagrebški nadškof [[Antun Bauer]] 30. junija 1915. [[Nova maša|Novo mašo]] je imel v [[Frančiškanski samostan in cerkev na Kaptolu|Frančiškanski cerkvi na zagrebškem Kaptolu]] in v rojstnem kraju svoje matere, v [[Radeče|Radečah]].
=== Cerkvene službe in nadaljnje izobraževanje ===
==== Predavatelj, predstojnik, vzgojitelj ====
V Varaždinu je bil predavatelj [[nemščina|nemščine]] in [[magister]] frančiškanskih [[novinec|novincev]] do konca 1918, ko je postal za nekaj časa magister [[klerik]]ov v Zagrebu.
Konec 1919 je nadaljeval študije [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]], ki ga je 1917 ustanovil [[papež Benedikt XV.|Benedikt XV.]]. Po dveh letih je dosegel [[licenciat]]; zaradi takrat zelo pogoste pljučne bolezni [[jetika|jetike]] je moral prekiniti nadaljnje šolanje ter se vrniti domov.
=== Delovanje ===
1922 je služboval na Trsatu. V Zagrebu je bil (1924-1927) magister frančiškanskih bogoslovcev, a kratko časa tudi [[gvardijan]].
Sodeloval je v proslavi 25-letnice ''Hrvaške frančiškanske province Svetega Cirila in Metoda'' (''Hrvatske franjevačke provinicije Svetoga Ćirila i Metoda'') in 700-letnice smrti svetega [[Frančišek Asiški|Frančiška Asiškega]]. Kot sekretar province je dobro sodeloval s frančiškanskim [[provincijal]]om prav tako [[Slovenci|slovenskega]] rodu [[Vendelin Vošnjak|Vendelinom Vošnjakom]], ki je bil tedaj že četrtič provincial. Po njegovi smrti 1933 si je prizadeval za sprožitev postopka o njegovi svetosti. S kitajskega Šangaja je poslal v Zagreb spomine nanj, a 1963 je podal tudi svoje službeno pričevanje. <ref>{{cite web|url=http://www.ofm.hr/sluga-bozji-o-aleksa-benigar/?fbclid=IwAR1JEHHMZIREGl2YK9QnV_6g12rzVocnwr0kUG-ApnkJHLX7RjmOJ_ILa2M|title= Sluga Božji o. Aleksa Benigar|publisher=Ratko Radišić v Franjevac|date=25. maj 2018|accessdate=2. junij 2020}}</ref>
Uredil je frančiškanski knjižnici na Trsatu in v Zagrebu. Bil je urednik otroškega katoliškega mesečnika "Angel varuh'' (''Anđeo čuvar", 1927 in 1928). V [[Samobor]]u je služboval 1927.
==== Doktorat ====
Nato se je vrnil v Rim, kjer je na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem zavodu]] dne 20. junija 1929 zagovarjal doktorsko disertacijo. Pri njeni obrambi sta bila navzoča tudi bodoča [[kardinal]]a [[Alojzije Stepinac|Stepinac]] in [[Franjo Šeper|Šeper]]; počitnice je preživel na frančiškanskem svetišču [[La Verna|La Verni]].
=== [[Misijonar]] na [[Kitajska|Kitajskem]] ===
Ker so predstojniki sprejeli njegovo davno željo po odhodu v katoliške misijone, se je 29. avgusta 1929 vkrcal na ladjo in odpotoval na [[Kitajska|Kitajsko]]. Šele točno po dveh mesecih naporne vožnje se je izkrcal v [[Šanghaj]]u, a 8. novembra je prispel do svoje končne postaje v [[Hankov]]u na Srednjem Kitajskem. Tam je ostal celega četrt stoletja s kitajskim imenom ''Pen Lin Gan''. Bil je profesor [[teologija|teologije]] v Pokrajinskem bogoslovju, kjer je predaval različne teološke predmete. Sodeloval je pri izobraževanju stotin mladih kitajskih katoliških duhovnikov.
==== Čebelar in fotograf ====
Kljub bolezni, veliki povodnji [[Jangce|Jangcekjanga]] in [[Druga kitajsko-japonska vojna|vojnih]] težav se je poleg apostolskega dela ukvarjal tudi s [[čebelarstvo]]m, petjem in [[fotografija|fotografijo]].
Bil je tudi spovednik pri nunah in si vzel časa tudi za pisanje ter marsikaj napisal: kot misijonar na Kitajskem, pa tudi pozneje v Rimu.
S prihodom [[komunizem|komunizma]] na oblast je preživljal težke dneve, saj so ga 1952 zaprli, a konec januarja 1954 izgnali iz dežele skupaj s številnimi drugimi katoliškimi misijonarji, od katerih je bilo samo frančiškanov več kot 550. <ref>{{cite web|url=http://www.ofm.hr/sluga-bozji-o-aleksa-benigar/?fbclid=IwAR1JEHHMZIREGl2YK9QnV_6g12rzVocnwr0kUG-ApnkJHLX7RjmOJ_ILa2M|title= Sluga Božji o. Aleksa Benigar|publisher=Ratko Radišić|date=25. maj 2018|accessdate=2. junij 2020}}</ref>
=== Delovanje v Rimu ===
Po pregonu s Kitajskega je našel gostoljubje v rimskem frančiškanskem ''Mednarodnem zavodu svetega Antona'' - ''Collegio Internazionale Sant'Antonio'' <ref>{{cite web|url=http://www.antoniano.org/cisa/cisa.php|title= Collegio Internazionale S. Antonio (CISA)|publisher=Antoniano|date=1. junij 2020 |accessdate=1. junij 2020}}</ref>, kjer je razen krajših potovanj ostal vse do svoje smrti 1988.
Frančiškanski vrhovni redovni predstojnik, ''generalni minister'' [[Avgustin Sepinski]] <ref>Augustin Joseph Antoine Sépinski OFM (1900-1978) je bil generalni minister frančiškanov (OFM) od 1952-1965</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bsepinski.html|title= Archbishop Augustin-Joseph Antoine Sépinski, O.F.M.|publisher= David M. Cheney v: Catholic Hierarchy|date= |accessdate=19 March 2014}}</ref> ga je imenoval za duhovnega voditelja (magistra) mladih frančiškanskih podiplomcev, kar je opravljal 11 let. Bil je spovednik v ''[[Bazilika svetega Antona, Rim|Baziliki sv. Antona]]'' in v ''[[Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]]'' ter pri rimskih redovnih skupnostih. Vodil je tečaje duhovnih vaj po potrebi v [[latinščina|latinščini ]], [[slovenščina|slovenščini]], [[hrvaščina|hrvaščina]], [[italijanščina|italijanščini]] in [[nemščina|nemščini]]. Le v obdobju od 1954 do 1971 je vodil 58 tečajev večinoma osemdnevnih duhovnih vaj.
==== Delo v [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Svetniški združbi]] ====
Benigar je bil teolog vatikanske ''[[Kongregacija za zadeve svetnikov|Kongregacije za zadeve svetnikov]]''; podajal je svoje mnenje o verskem in nravnem življenju posameznih kandidatov za blažene in svete na temelju spisov o njih. Imel je tudi nalogo, da s še tremi [[teolog]]i [[papež Pavel VI.|Pavlu VI.]] predloži mnenje o primernosti razglašanja svetih žen za cerkvene učiteljice; glede tega je podal pritrdilno mnenje. Nato je Pavel VI. za cerkveni učiteljici razglasil 1970 sveto [[Terezija Avilska|Terezijo Avilsko]] ter [[Katarina Sienska|Katarino Siensko]]; [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] je 1997 razglasil sveto [[Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja|Malo Tereziko]], a 2012 je razglasil [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] za cerkveno učiteljico tudi [[Hildegarda iz Bingna|Hildegardo Bingensko]]. <ref>{{cite web|url=https://hkm.hr/vjera/znate-li-tko-su-nauciteljice-crkve/|title= Znate li tko su naučiteljice Crkve?|publisher= Hrvatska katolička mreža|date=2018-2019|accessdate=3. junij 2020}}</ref>
==== Spovednik ====
Redno je spovedoval v rimski baziliki svetega Antona, a pogostoma v papeški [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]], kjer je dnevno presedel v spovednici od štirih do osem ur. Bil je spovednih v več sesterskih skupnostih. K njemu so prihajali tudi [[škof]]je in [[kardinal]]i, med katerimi tudi [[Franjo Šeper|Šeper]], ki je bil njegov spovedanec že od male mature 1920.. <ref>{{cite web|url= https://z-m-www.facebook.com/franjevcikaptol9/posts/2330525817278064|title=+fra Aleksa Benigar (1893. – 1988.)|publisher= Samostanska crkva sv. Franje Asiškog|date=7. november 2019|accessdate=2. junij 2020}}</ref>
== Pisatelj ==
Aleš Benigar je bil neverjetno marljiv in širokopotezen pisatelj, ki je veliko napisal in objavil, marsikaj pa je ostalo v rokopisu.
=== Knjiga o [[Alojzije Stepinac|Stepincu]] ===
Zbral je veliko gradiva o kardinalu [[Alojzije Stepinac|Stepincu]] ter objavil knjigo »Alojzij Stepinac – hrvaški kardinal« <ref>''Alojzije Stepinac – hrvatski kardinal''. ZIRAL, Zajednica izdanja Ranjeni labud, Rim, 1974. Meki uvez, 940 str.</ref>
Stepinca je poznal osebno, saj je njegov brat Vladimir bil Stepinčev sošolec. Aleš ga je obiskal v hišnem priporu v [[Krašić]]u 27. julija 1956, o čemer je poslal poročilo na osmih straneh [[papež Pij XII.|Piju XII.]]. [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslovanske]] komunistične oblasti so knjigo dale na Indeks; kljub temu so jo mnogi pretihotapili osebno ali po pošti.
Na temelju te knjige je nastalo še nekaj knjig o Stepincu na več jezikih. Angleška zgodovinarka [[Stella Alexander]] je dober del svoje knjige "Trojni mit – življenje zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca" ("Trostruki mit – život zagrebačkoga nadbiskupa Alojzija Stepinca") zasnovala na Benigarjevi knjigi.
=== Druge Benigarjeve knjige ===
;za življenja
#''Liturgia Romana'', I–II (''Rimsko bogoslužje'' - 1947); to bogoslužno delo, ki obsega prek 800 strani, je pisal na Kitajskem. Prvi zvezek je natisnjen v [[Peking]]u, drugi pa v [[Tjandžin|Tientsinu]] 1947.
# ''Compendium theologiae spiritualis'' (''Povzetek duhovnega bogoslovja'' - 1959). Na Kitajskem je začel pisati knjigo ''"Povzetek duhovnega bogoslovja"'', ki jo je pozneje dokončal v Rimu in zajema 1330 strani. Prva izdaja je bila natisnjena v [[Sapporo|Sapporu]] na [[Japonska|Japonskem]], a druga v Rimu. <ref>{{cite web|url=https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=6922|title=Benigar, Franjo Aleksa|publisher= Leksikografski zavod Miroslav Krleža|date=2020|accessdate=2. junij 2020}}</ref>
#Na tisoč straneh je napisal ''Premišljevanja o evangelijih'';
#na petsto straneh pa ''Premišljevanja o psalmih'', kar je oboje ostalo v [[rokopis]]u.
#Kot nagrado za 50-letnico njegovih prvih redovnih zaobljub so ga 1959 predstojniki poslali za tri mesece v [[Sveta dežela|Sveto deželo]], o čemer je napisal ''Dnevnik'' na 250 straneh. Ta potopis je izšel 2005 pod naslovom ''U domovini Gospodina Isusa'' (''V domovini Gospoda Jezusa'').
;posmrtno
#Posmrtno je frančiškanska provinca v Zagrebu 1994 objavila tudi njegovo knjigo duhovnih vaj na 252 straneh "Modrost križa" (''Mudrost križa'' - 1994). <ref>{{cite web|url=https://books.google.rs/books/about/Mudrost_križa.html?id=dODgjgEACAAJ&redir_esc=y|title=Mudrost križa|publisher= Hrvatska franjevačka provincija Sv. Ćirila i Metoda|date=1994|accessdate=12. junij 2020}}</ref>
#Založba Verbum je 2018 izdala njegovo knjigo ''Nazareška devica'' (''Nazaretska djevica''), ki je dobila priporočilno oceno: „Kot odličen bogoslovec nam v tej knjigi zgoščeno predstavlja osnovni cerkveni mariološki nauk kot temelj za duhovno posnemanje, ki ustreza vsakemu kristjanu.“ <ref>{{cite web|url=https://verbum.hr/autori/benigar-aleksa|title=Aleksa Benigar|publisher=Verbum|date=2018|accessdate=2. junij 2020}}</ref>
#Napisal je obsežno delo ''Frančiškanske duhovne vaje'' (''Franjevačke duhovne vježbe'' - 1994)<ref>{{cite web|url=https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=6922|title=Benigar, Franjo Aleksa|publisher= Leksikografski zavod Miroslav Krleža|date=2020|accessdate=2. junij 2020}}</ref>
==== Knjige o njem ====
#Na temelju njegovih pisem je nastala knjiga v [[italijanščina|italijanščini]] častite sestre Celine Sersale: ''Oče Aleš Benigar – posmrtni lastni življenjepis'' (''"Padre Alessio Benigar – un' autobiographia postuma"'', Rim 1993).
#V založbi Hrvaške frančiškanske province Svetega Cirila in Metoda je izšla 1995 v Zagrebu knjiga, ki jo je napisal Bonaventura Duda z naslovom: ''Aleš Benigar – frančiškan-misijonar (1893-1988), kratek življenjepis'' (''"Aleksa Benigar franjevac-misionar (1893–1988), kratki životopis"'').
#Zagrebška založba ''Kršćanska sadašnjost'' je izdala 2002 na 111 straneh kratek življenjepis frančiškana, Slovenca, rojenega v Zagrebu, ki je 35 let je preživel na Hrvaškem, 25 na Kitajskem in 36 v Rimu. Knjiga je skrajšano delo velikega življenjepisa v italijanščini <ref>Obširen življenjepis v italijanščini ima naslov: ''Oče Aleš Benigar – posmrtni življenjepis'' in sicer sta ga napisala Celina Sersale ter frančiškan Bonavantura Duda: ''Sersale Celina/Bonaventura Duda: "Padre Alessio Benigar - Un' autobiografia postuma"''</ref>; izvirnik je napisan največ na temelju Aleševih pisem in pričevanja frančiškana Gina Concettija, ki je bil dolga leta Alešev sostanovalec. <ref>{{cite web|url=https://www.ks.hr/zagrepcanin-aleksa-benigar-franjevac-misionar-u-kini|title= Zagrepčanin Aleksa Benigar, franjevac misionar u Kini|publisher=Kršćanska Sadašnjost|date=2002|accessdate=2. junij 2020}}</ref>
#Ob 30. obletnici smrti azijskih misijonarjev in Božjih služabnikov [[Ante Gabrić|Antona Gabriča]] in [[Aleš Benigar |Aleša Benigarja]] je bilo 18. julija 2018 v Mestni knjižici Metković predavanje in predstavljanje knjige Matije Maše Vekić ''Pot svetosti očeta Aleša Benigarja '' (''Put svetosti fra Alekse Benigara ''). Duhovnika Antona inA leša povezuje požrtvovalno misijonsko delo v azijskih deželah, sluh svetosti, nagnjenost občevanja z ljudmi prek pisem, skromnost in duhovna moč; o tem je občuteno spregovorila avtorica knjige Vekičeva in drugi predavatelji; dogodek je poveličal tudi ''Mandolinski sestav Župnije svetega Nikolaja ''. <ref>{{cite web|url=https://likemetkovic.hr/portal/predstavljena-knjiga-put-svetosti-fra-alkese-benigara-matije-mase-vekic/|title= Predstavljena knjiga “Put svetosti fra Alekse Benigara” Matije Maše Vekić|publisher=Like Metković|date=19. julij 2018|accessdate=26. maj 2020}}</ref>
== Smrt in spomin ==
=== Zdravje in bolezen ===
Benigar je trpel za nespečnostjo in je navadno spal od 22h do 4h zjutraj. Celo življenje je bolehal in v mladosti ga je jetika skoraj spravila v grob. Kljub temu je dočakal lepo starost – 96 let. Na stara leta je imel navado praviti: »Ko sem bil mlad, sem bil stalno bolan; a sedaj v starosti sem zdrav ko dren«. <ref>{{cite web|url=https://core.ac.uk/download/pdf/14423596.pdf|title= Aleksa Benigar - Posmrtna (auto) biografija |publisher=Quasar|date=1993|accessdate=2. junij 2020}}</ref>
=== Smrt in pokop ===
Oče Aleš je bil delaven vse do smrti. Umrl je 1. novembra 1988 v sluhu svetosti v Rimu. <ref>{{cite web|url=https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=6922|title=Benigar, Franjo Aleksa|publisher= Leksikografski zavod Miroslav Krleža|date=2020|accessdate=2. junij 2020}}</ref>
Slovesno mašo zadušnico je v Rimu 5. novembra 1988 vodil ob somaševanju prek sto duhovnikov general frančiškanskega reda [[John Vaughn|Vaughn]].
Pokopan je v frančiškanski grobnici na [[Mirogoj]]u v Zagrebu, kjer je orisal njegovo nesebično in vsestransko delovanje frančiškanski provincial [[Rajko Gelemanović|Gelemanovič]].
=== Začetek svetniškega postopka ===
5. julija 1995 je ''Rimski vikariat'' sprožil cerkveni postopek za njegovo prištetje k svetnikom; s tem je pridobil častni naslov ''[[Božji služabnik]]''. <ref>{{cite web|url= https://z-m-www.facebook.com/franjevcikaptol9/posts/2330525817278064|title=+fra Aleksa Benigar (1893. – 1988.)|publisher= Samostanska crkva sv. Franje Asiškog|date=7. november 2019|accessdate=2. junij 2020}}</ref>
=== Ocena ===
Božji služabnik Aleš Benigar je bil človek, Franika, duhovnik in misijonar globokega duhovnega življenje, pola apostolskega žara, pripravljen na vsako žrtev, pa tudi na mučeništvo. Bil je izvrsten učitel teologie in požrtvovalen ter uspešen vzgojitelj duhovniških pripravnikov. V svojem Osetnem življenju je bil človek molitve in iskrę spokornia, a v odnosu z ljudmi, zlasti s sobrati, je gojil pravo družabnost. V svojem življenju je hotel biti v vsem „na hvalo slave Kristusove milosti” <ref>Ef 1,6</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.ofm.hr/sluga-bozji-o-aleksa-benigar/?fbclid=IwAR1JEHHMZIREGl2YK9QnV_6g12rzVocnwr0kUG-ApnkJHLX7RjmOJ_ILa2M|title= Sluga Božji o. Aleksa Benigar|publisher=Franjevac|date=25. maj 2018|accessdate=2. junij 2020}}</ref>
== Sklici==
{{Sklici}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih svetnikov]]
* [[Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]]
* [[Seznam slovenskih frančiškanov]]
== Nadaljnje branje ==
* [[Bonaventura Duda]]: "Aleksa Benigar franjevac-misionar (1893–1988), kratki životopis", Zagreb 1995.
* Sluga Božji Aleksa Benigar, informativni bilten Vicepostulature, Zagreb, srpanj 2007. i studeni 2008.
*''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage. Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967.
* {{Cite book
|last = Benigar
|first = Aleksa
|chapter =
|editor-last = Rim
|editor-first = Zajednica izdanja Ranjeni labud
|title = Alojzije Stepinac, hrvatski kardinal
|publisher = ZIRAL
|url = https://www.njuskalo.hr/knjige-religija-mitologija/aleksa-benigar-alojzije-stepinac-hrvatski-kardinal-oglas-20695750
|year = 1974
|ref = harv
}}
*{{Cite book
|last = Sgarbossa
|first = Mario
|chapter =
|editor-last = ISBN: 978-953-151-441-0
|editor-first = Kršćanska sadašnjost
|title = Zagrepčanin Aleksa Benigar, franjevac misionar u Kini
|publisher =
|url = https://www.ks.hr/zagrepcanin-aleksa-benigar-franjevac-misionar-u-kini
|year = 2002
|ref = harv
}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Aleksa Benigar}}
;{{ikona hr}}
*[https://hkm.hr/duhovnost/misionar-fra-aleksa-benigar-ako-cujete-da-sam-podnio-i-mucenistvo-tada-zapjevajte-tebe-boga-hvalimo/ Andrea Tomurad: Sluga Božji i misionar fra Aleksa Benigar: "Ako čujete da sam podnio i mučeništvo, tada zapjevajte: Tebe Boga hvalimo!"]
*[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=25998 Katolička Tiskovna Agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine BENIGAROVO 2010. Spomendan smrti Sluge Božjega fra Alekse Benigara OFM]
*[https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=6922 Benigar, Franjo Aleksa. Leksikografski zavod Miroslav Krleža]
*[https://likemetkovic.hr/portal/predstavljena-knjiga-put-svetosti-fra-alkese-benigara-matije-mase-vekic/ Predstavljena knjiga “Put svetosti fra Alekse Benigara” Matije Maše Vekić]
*[https://www.goodreads.com/book/show/49501592-nazaretska-djevica Nazaretska Djevica by Aleksa Benigar]
*[http://www.ofm.hr/sluga-bozji-o-aleksa-benigar/?fbclid=IwAR1JEHHMZIREGl2YK9QnV_6g12rzVocnwr0kUG-ApnkJHLX7RjmOJ_ILa2M Franjevac: ''Sluga Božji o. Aleksa Benigar'']
*[https://z-m-www.facebook.com/franjevcikaptol9/posts/2330525817278064 Samostanska crkva sv. Franje Asiškog: ''+fra Aleksa Benigar (1893. – 1988.)'']
;{{ikona it}}
*[https://core.ac.uk/download/pdf/14423596.pdf ALEKSA BENIGAR - POSMRTNA (AUTO) BIOGRAFIJA: C. Sersale - B. Duda: ''Padre Alessio Benigar, ofm''. Un'autobiografia postuma, Quasar, Roma 1993, 617 str.]
| |||