Džu Ši: Razlika med redakcijama

Še eno njegovih bolj znanih del je moralno kozmična sinteza. Zhu Xi v Renshuo-u artikulira in sistematizira klasični konfucijanski ideal človeštva (ren s kozmično in človeško perspektivo). Po zgodnji tradiciji povezuje človeštvo s kozmično ustvarjalnostjo, saj naj bi bilo človeštvo v svojem izvoru zgolj impulz "neba in zemlje" (kozmosa) za proizvodnjo stvari. Ta impulz za proizvodnjo je vpet v vsa nešteta bitja, toda človek živi v prepričanju o svoji večji "človečnosti" ("avtoritativne osebnosti"), ki jo, ko je v celoti realizirana, do neke mere prikazuje kot skrbnost in odgovornost do drugih prebivalcev kozmosa. Zhu Xi podobno povezuje štiri stopnje ustvarjalnosti in produkcije v kozmosu in naravi - nastanek, rast, razcvet in trdnost. Te stopnje so bile prvič navedene v Knjigah sprememb s štirimi kardinalnimi vrlinami, ki jih je Konfucij označil - človečnost, primernost, obredno ravnanje in modrost. Tako predstavi človeka kot vitalnega udeleženca v kozmični ustvarjalnosti in razlog za razcvet ter samouresničitev drugih. Na tej podlagi Zhu nadaljnenadaljnje oblikuje dokončno definicijo ren (človečnosti) za poznejšo tradicijo: "bistveni značaj uma" in "bistveni vzorec ljubezni". Vrlina ren razlaga dispozicijo kot moralno samouresničitev opisano kot ljubezen do drugih (druga usmerjena skrb), ki se ustrezno manifestira.