RMS Lusitania: Razlika med redakcijama

Washington D.C., 22. april 1915 </blockquote>To opozorilo je bilo natisnjeno na oglasu za poratno plovbo Lusitanie. Opozorilo je povzročilo vznemirjanje v tisku in zaskrbelo nekatere potnike in posadko ladje. Lusitania je [[1. maj|1. maja]] [[1915]] ob 12:20 izplula iz New Yorka na svojo 202 plovbo čez Atlantik v New York. Nekaj ur po odhdou ladje je sobotna večerna izdaja Washington Times na svoji naslovnici objavila dva članka, oba pa sta se nanašala na ta opozorila.

Razbitina Lusitanie leži na globini 93 m in 11 milj (18 km) južno od polotoka Old Head Of Kinsale. Razbitina je bila odkrita kmalu po prvi svetovni vojni. Ladja leži na svojem desnem boku in skriva luknjo udarca s torpedom. Razbitina se je zaradi sile s katero je premec udaril v dno, skupaj s silami zimskih plimovanj in korozije močno podrla, razpadla in obrnila na desno stran. Premec ima »nenavadno ukrivljenost«, ki je lahko povezana s pomanjkanjem trdnosti zaradi izgube nadgradnje in dimnikov. Nadgradnja je najvidnejši del razbitine, ki je najbolj uničen. Leta 1982 je podjetje Oceaneering International od štirih propelerjev odstranilo tri, le desnega na desnem boku ni bilo mogoče odstraniti, ker je močno zakopan v pesku. Nadaljne odprave na razbitino so odkrile, da je ladja res prevažala veliko količino orožja in nekaj streliva, od tega nekaj zelo nevarnega. Čeprav razbitina leži v dovolj plitvi vodi, da jo lahko obiskujejo potapljači, so nadaljnenadaljnje odprave ugotovile, da je razbitina Lusitanie v primerjavi z razbitino [[RMS Titanic|Titanica]] in razbitino ladje [[HMHS Britannic|Britannic]], v precej slabšem stanju zaradi prisotnosti ribiških mrež, ki ležijo na razbitini. Posledično je razbitina nestabilna in se lahko v nekem trenutku popolnoma zruši. Nedavno so bili objavljeni  akademski komentarji, ki iščejo rešitve glede lastništva in preprečevanje nadaljneganadaljnjega poslabšanja razbitine.