|
}}
'''Petra''' (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot '''Raqmu''', je zgodovinsko in arheološko mestonajdišče na jugu [[Jordanija|Jordanije]]. Leži na pobočju Jabal Al-Madbah v kotlini med gorami, ki tvorijo vzhodni breg doline Arabah, ki tečepoteka od [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]] do zaliva [[Akaba]]. Petra naj bi bila naseljena že 9.0009000 pr. n. št. in verjetno ustanovljena v 4. stoletju pred našim štetjem kot glavno mesto [[Nabatejsko kraljestvo|Nabatejskega kraljestva]]. [[Nabatejci]] so bili nomadski [[Arabci]], ki so vlagali vzgradili Petro v bližini trgovskih poti tako, da so jo postavili kot glavno regionalno trgovsko središče <ref>{{cite book|last=Seeger|first=Josh|title=Retrieving the Past: Essays on Archaeological Research and Methodolog|year=1996|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-1575060125|url=https://books.google.com/books?id=2PWC98JLn7QC&pg=PA56 |author2=Gus W. van Beek|page=56}}</ref>.
Mesto je dostopno skozi 1,2 kilometra dolgo sotesko, imenovano [[Sik]], ki vodi neposredno do Al-Khazneh.
Trgovina je Nabatejcem prinašala znaten prihodek, Petra pa je postala središče tega bogastva. Najzgodnejša zabeležena zgodovinska omemba Petre je bila, ko so grški [[Antigonidi]] napadli mesto leta 312 pr. n. št. Nabatejci so bili v nasprotju s svojimi sovražniki navajeni, da so živeli v neplodnih puščavah in so lahko odvrnili napade z uporabo gorskega reliefa območja. Posebej so bili spretni pri [[zbiranje deževnice |zbiranju deževnice]], [[kmetijstvo|kmetijstvu]] in [[Kiparstvo v kamnu|kamnitih rezbarijah]]. Petra je cvetela v 1. stoletju našega štetja, ko je bila zgrajena njegova slavna struktura [[Al-Khazneh]], ki naj bi bila [[mavzolej]] nabatejskega kralja Areta IV. V tistem času je imelo mesto 20.000 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.nationalgeographic.com/archaeology-and-history/magazine/2016/01-02/petra/|title=Petra Lost and Found|work=National Geographic|date=2 January 2016|accessdate=8 April 2018}}</ref>. ▼
▲Trgovina je Nabatejcem prinašala znaten prihodek, Petra pa je postala središče tega bogastva. Najzgodnejša zabeležena zgodovinska omemba Petre je bila, ko so grški [[Antigonidi]] napadli mesto leta 312 pr. n. št. Nabatejci so bili v nasprotju s svojimi sovražniki navajeni, da so živeli v neplodnih puščavah in so lahko odvrnili napade z uporaboizkoriščanjem gorskega reliefa območja. Posebej so bili spretni pri [[zbiranje deževnice |zbiranju deževnice]], [[kmetijstvo|kmetijstvu]] in [[Kiparstvo v kamnu|kamnitih rezbarijah]]. Petra je cvetela v 1. stoletju našega štetja, ko je bila zgrajena njegovanjena slavna struktura [[Al-Khazneh]], ki naj bi bila [[mavzolej]] nabatejskega kralja Areta IV. V tistem času je imelo mesto 20.000 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.nationalgeographic.com/archaeology-and-history/magazine/2016/01-02/petra/|title=Petra Lost and Found|work=National Geographic|date=2 January 2016|accessdate=8 April 2018}}</ref>.
Čeprav je Nabatejsko kraljestvo v prvem stoletju pred našim štetjem postalo država v Rimskem cesarstvu, je šele leta 106. izgubila svojo neodvisnost. Rimljani kraljestvo preimenovali v [[Arabija (rimska provinca)|Arabia Petraea]]. Petra se je zmanjšala, saj so se pojavile pomorske trgovske poti in po potresu leta 363 so bile uničene številne strukture. [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska doba]] je bila priča izgradnji več krščanskih cerkva, vendar je mesto še naprej nazadovalo in v zgodnji islamski dobi postalo zapuščeni kraj, kjer je živela le peščica nomadov. Svet je ostal pozabljen, dokler ga leta 1812 ni odkril [[Johann Ludwig Burckhardt]] <ref>[https://www.nytimes.com/2003/10/17/arts/art-review-rose-red-city-carved-from-the-rock.html ART REVIEW; Rose-Red City Carved From the Rock]</ref>. ▼
▲Čeprav je Nabatejsko kraljestvo v prvem1. stoletju pred našim štetjem postalo država v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu ]], je šele leta 106. izgubila svojo neodvisnost. Rimljani so kraljestvo preimenovali v [[Arabija (rimska provinca)|Arabia Petraea]]. Petra se je zmanjšala, saj so se pojavile pomorske trgovske poti in, po potresu leta 363 pa so bile uničene številne strukture. [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska doba]] je bila priča izgradnji več krščanskih cerkva, vendar je mesto še naprej nazadovalo in v zgodnji islamski dobi postalo zapuščeni kraj, kjer je živela le peščica nomadov. Svet je ostal pozabljen, dokler ga leta 1812 ni odkril [[Johann Ludwig Burckhardt]] <ref>[https://www.nytimes.com/2003/10/17/arts/art-review-rose-red-city-carved-from-the-rock.html ART REVIEW; Rose-Red City Carved From the Rock]</ref>.
Mesto je dostopno skozi 1,2 kilometra dolgo sotesko, imenovano [[Sik]], ki vodi neposredno do Al-Khazneh. Znana po svoji arhitekturi in sistemu vodovoda se Petra imenuje tudi ''Rožnato mesto'' zaradi barve kamna, iz katerega je izklesana <ref name="Jordan Tourism board">[http://www.visitjordan.com/Default.aspx?Tabid=63 Major Attractions: Petra], Jordan tourism board</ref>. Od leta 1985 je na seznamu Unescove svetovne dediščine. UNESCO jo je opisal kot »eno izmed najdragocenejših kulturnih značilnosti človeške kulturne dediščine« <ref name="unesco">{{cite web|url=http://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/326.pdf |title=UNESCO advisory body evaluation |format=PDF |accessdate=2011-12-05}}</ref>. Leta 2007 je bil Al-Khazneh glasovan kot eno od [[novih sedem čudes sveta]] <ref>{{cite web|url=http://world.new7wonders.com/about-n7w/the-founder/|title=The project founder Bernard Weber - A Short History - World of New7Wonders|work=World of New7Wonders}}</ref>. Petra je simbol Jordanije in je njena najbolj obiskana turistična znamenitost. Leta 2010 je bilo 1 milijon obiskovalcev, v naslednjem obdobju je prišlo do padca zaradi regionalne nestabilnosti. Vendar pa se je število turistov v zadnjem času spet povečalo, leta 2017 jo je obiskalo okoli 600.000 turistov. ▼
▲Mesto je dostopno skozi 1,2 kilometra dolgo sotesko, imenovano [[Sik]], ki vodi neposredno do Al-Khazneh. Znana po svoji arhitekturi in sistemu vodovoda se Petra imenuje tudi ''Rožnato mesto'' zaradi barve kamna, iz katerega je izklesana <ref name="Jordan Tourism board">[http://www.visitjordan.com/Default.aspx?Tabid=63 Major Attractions: Petra], Jordan tourism board</ref>. Od leta 1985 je na seznamu Unescove svetovne dediščine. UNESCO jo je opisal kot »eno izmed najdragocenejših kulturnih značilnosti človeške kulturne dediščine« <ref name="unesco">{{cite web|url=http://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/326.pdf |title=UNESCO advisory body evaluation |format=PDF |accessdate=2011-12-05}}</ref>. Leta 2007 je bil Al-Khazneh glasovan kot eno od [[novih sedem čudes sveta]] <ref>{{cite web|url=http://world.new7wonders.com/about-n7w/the-founder/|title=The project founder Bernard Weber - A Short History - World of New7Wonders|work=World of New7Wonders}}</ref>. Petra je simbol Jordanije in je njena najbolj obiskana turistična znamenitost. Leta 2010 je bilo 1 milijon obiskovalcev, v naslednjem obdobju je prišlo do padca zaradi regionalne nestabilnosti. Vendar pa se je število turistov v zadnjem času spet povečalo, leta 2017 jo je obiskalo okoli 600.000 turistov.
== Geografija ==
[[Plinij starejši]] in drugi pisci identificirajo Petro kot glavno mesto Nabatejcev in središče njihove trgovine. Petra je obkrožena z visokimi skalami, skoznjo ob večjih padavinah občasno teče potok, in je imela prednosti trdnjave. Obvladovala je glavne trgovske poti, ki so jo prečkale do [[Gaza (mesto)|Gaze]] na zahodu, v [[Bosra|Bosro]] in [[Damask]] na severu, v Akabo in Leuce Come naob [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in čez puščavo do [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]].
[[File:Karta Petra.PNG|thumb|left|Zemljevid Petre]]
[[File:Petra-Roman-Aqueduct.jpg|thumb|left|Ozek prehod (Sik) ki vodi do Petre]]
Izkopavanja so pokazala sposobnost Nabatejcov, daza nadzorujejoupravljanje oskrbooskrbe z vodo, kar je pripeljalo do vzpona puščavskega mesta in ustvarilo umetno [[oaza|oazo]]. Območje dosežejo [[vodna ujma|hudourniške poplave]], arheološki dokazi pa kažejo, da so Nabatejci nadzorovali te poplave z uporabo [[jez]]ov, [[zbiralnik vode|zbiralnikov]] in [[vodovod]]a. Te inovacije so shranjevale vodo za daljša obdobja suše in omogočile mestu, da se je uspelo razvijati. <ref>{{cite web|url=http://nabataea.net/waterw.html |title=Petra: Water Works |publisher=Nabataea.net |accessdate=2011-12-05}}</ref><ref>{{cite web|author=Lisa Pinsker |url=http://www.agiweb.org/geotimes/june04/feature_petra.html |title=Geotimes – June 2004 – Petra: An Eroding Ancient City |publisher=Agiweb.org |date=2001-09-11 |accessdate=2011-12-05}}</ref>
V antičnih časih se je Petri morda lahko približalo z juga po poti, ki je vodila preko planote, okoli Jabal Harouna ("Aaronova gora"), kjer je lokacija Aronove grobnice, [[Aron]]a, [[Mojzes]]ovega brata. Drug pristop je bil mogoč na visoki planoti proti severu. Danes se večina sodobnih obiskovalcev približa mestu z vzhoda. Impresivni vzhodni vhod vodi strmo navzdol skozi, temno, ozko sotesko (na nekaj mestih le 3-4 m široka), ki se imenuje [[Sik]] ("'gred"'), naravna geološka značilnost, oblikovana iz globokega razcepageološkega [[prelom (geologija)|preloma]] v [[peščenjak]]u in služi tudi kot vodna pot, ki teče v [[Wadi Musa]]. Na koncu ozke soteske stoji PetrinaPetrin najbolj znamenitaznamenit ruševinaostanek, Al-Khazneh (znanaznan pod imenom "'Zakladnica"'), ki je bilabil vklesana v peščenjakovo pečino. Medtem ko je v izjemno ohranjenem stanju, obrazlice strukture zaznamujejozaznamuje stotine lukenj, ki so jih naredila lokalna beduinska plemena, ki so upala, da bodo našla bogastvo, o katerem se govorilo, da je v njem skrito <ref>{{cite web|url=http://www.robertfulford.com/petra.html |title=Robert Fulford's column about Petra, Jordan |publisher=Robertfulford.com |date=1997-06-18 |accessdate=2014-02-06}}</ref>.
Malo dlje od ''ZaklasniceZakladnice'', ob vznožju gore imenovane ''en-Nejr'', je masivnoveliko gledališče, ki je postavljeno tako, da omogoča pogled na številne grobnice. Na točki, kjer se dolina odpre v planoto, se lokacija mesta razkriva z uničujočim učinkom. [[Amfiteater]] je bil med gradnjo vklesan v pobočje, intako vkot več grobnic v bližini. Pravokotne vrzeli med sedeži so še vedno vidne. S treh strani ga skoraj obdajajo rožnate gorske stene, razdeljene v skupine z globokimi razpokami in obložene z izrastki, izrezani iz skale v obliki stolpov.
== Zgodovina ==
=== Domordna oblast ===
Do leta 2010 pr. n. št. so se prvi kmetje naselili v [[Beidha|Beidhi]], predkeramično naselje severno od Petre <ref>{{cite web|title=A Short History|url=http://www.petranationalfoundation.org/history.html|publisher=Petra National Foundation|accessdate=13 February 2014}}</ref>. Petra je navedena v egipčanskih zapisih o pohodih in [[Amarnska pisma|Amarnskih pismih]] kot so ''Pel, Sela'' ali ''Seir''. Čeprav je bilo mesto ustanovljeno sorazmerno pozno, je tam že od nekdaj stalo svetišče. Židovski zgodovinar Josephus[[Jožef Flavij]] (približno 37-100) opisuje območje, ki so ga naseljevali Madianiti že leta 1340 pr. n. št., in da je narodu vladalo pet kraljev, kiin so mu rekli: »''Rekem,''; »mesto, ki nosi to ime je uvrščeno najvišje v deželi Arabcev in ga do danes imenuje celoten arabski narod, po imenu njenega kraljevega ustanovitelja, Rekeme: Petra so ga imenujejopoimenovali Grki« <ref>{{cite web|last=Josephus|first=Flavius|accessdate=6 August 2016|title=Jewish Antiquities (iv.vii.§1) Translated by H. St. J. Thackeray|url=http://www.loebclassics.com/view/josephus-jewish_antiquities/1930/pb_LCL490.79.xml?mainRsKey=zBRKmE&result=1&rskey=O69i4Z |doi=10.4159/DLCL.josephus-jewish_antiquities.1930|publisher=Harvard University Press, 1930}}</ref>. Slavna arhitektura Petre in druga nabatejska mesta so imela pogosto grške arhitekte. <ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=YmZ9DAAAQBAJ&pg|title=A History of the Muslim World to 1405: The Making of a Civilization|pages=17|accessdate=15 April 2018|publisher=Routledge|first=Vernon O.|last=Egger|year=2016}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=KFNCaZEZKYAC&pg|title=The Architecture of Alexandria and Egypt, C. 300 B.C. to A.D. 700, Volume 63|pages=97|accessdate=15 April 2018|publisher=Yale University Press|first=Judith|last=McKenzie|year=2007}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=9Y49DwAAQBAJ&pg|title=A History of the Muslim World to 1750: The Making of a Civilization|pages=56|accessdate=15 April 2018|publisher=Routledge|first=Vernon O.|last=Egger|year=2017}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=u_-GBAAAQBAJ&pg|title=Art in the Hellenistic World: An Introduction|pages=18|accessdate=15 April 2018|publisher=Cambridge University Press|first=Andrew|last=Stewart|year=2014}}</ref>
Nabatejci so bili med mnogimi nomadskimi beduinskimi plemeni, ki so zavzeli Arabsko puščavo in se selili s svojimi čredami, kjer koli so našli pašnike in vodo. Seznanili so se z območjem v raznih letni časih in se trudili preživeti v slabih letih, ko so sezonske padavine izostale. Čeprav so Nabatejce najprej dajali v aramejsko kulturo, so sodobni znanstveniki zavrnili teorijo o tem. Namesto tega arheološki, verski in jezikovni dokazi potrjujejo, da so severno arabsko pleme <ref>{{cite book|url=https://books.google.jo/books?id=A0BdsFRX55cC|title=Arabs in the Shadow of Israel: The Unfolding of God's Prophetic Plan for Ishmael's Line|accessdate=8 July 2016|publisher=Kregel Academic|first=Tony|last=Maalouf|year=2003}}</ref>.
[[Semitski jeziki |Semitsko]] ime mesta, če ni ''Sela'', še ni znano. Odlomek v [[Diodor Sicilski|Diodora Sicilskega (xix. 94-97), ki opisuje ekspedicije, ki jih je [[Antigon I. Monoftalmos|Antigon I.]] poslal proti Nabatejcem leta 312 pr. n. št., je treba razumeti, da bi osvetlili zgodovino Petre, toda "petra" (skala), kot se imenuje naravna utrdba in kraj pribežališča ne more biti ustrezno ime; opis pa pomeni, da metropola še ni obstajala, čeprav so jo tam uporabljali Arabci <ref>Diodorus Siculus' account of Antigonus' expedition to Arabia, xix, [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Diodorus_Siculus/19E*.html#93 section 95 (note 79)].</ref>.
[[File:RekemInscription.jpg|thumb|Napis Rekem]]
Ime "''Rekem"'' je bilo vpisano v skalno steno Wadi Musa nasproti vhoda v Sik. VendarKo je Jordanija zgradila most čez Wadi, inje bil ta napis je bil pokopan pod betonom. <ref>{{cite web|title=History of Petra|url=http://www.terhaal.com/history-petra|publisher=Terhaal Adventures|accessdate=2015-09-10}}</ref>
=== Srednja antika ===
[[File:Petra-5.JPG|thumb|left|Splošen pogled]]
[[File:Great Temple, Petra, Jordan4.jpg|thumb|Antični stebli Velikega templja]]
Leta 106, ko je bil Cornelius Palma guverner Sirije, je bil del Arabije pod vladavino PetreNabatejcev vključen v [[Rimsko cesarstvo|Rimski imperij]] kot del ''Arabia Petraea'' in postal njena prestolnica. Domača dinastijarodbina se je končala, vendar je mesto še naprej uspevalo. V temobdobju času Trajana in Hadrijana je bila zgrajenaposodbljena rimska[[kraljevska cesta Petra]]. Stoletje kasneje, v času [[Aleksander Sever |Aleksandra Severa]], ko je mesto na vrhuncu svojega sijaja, se kovanje kovancev zaključi. Ni več gradnje razkošnih grobnic, ki se očitno pojavijo v neki nenadni katastrofi, kot je na primer invazija neoperzijskeperzijske močivojske pod [[Sasanidsko cesarstvo |Sasanidskim imperijemcesarstvom]]. Medtem ko je [[Palmira]] (cvetela med 130-270) postajala pomembna in je privlačila arabsko trgovino, se je pomen Petre zmanjševal. Vendar se zdi, da se je obdržala kot verski center. Na tej lokaciji je bila zgrajena še ena rimska cesta. Epifan iz Salamisa (c.315-403) piše, da je bil v njegovem času 25. decembra praznovan praznik v čast device Khaabou (Chaabou) in njenega potomstva Dušara. Dušara in al-Uzza sta bili dve od glavnih božanstev mesta, ki staje sicer vključevalavključeval mnogo idolov drugih bogov, kot sta Allat in Manat <ref>''The Religious Life of Nabataea'', Chapter Two, 2013, Peter Alpass</ref>.
=== Pozna antika do zgodnjega srednjega veka ===
Petra je hitro padla pod rimsko vladavino, v veliki meri zaradi revizije trgovskih poti na morju. Leta 363 je [[Galilejski potres leta 363|Leta 363 je potres]] uničil številne stavbe in uničilvitalni sistem vitalnega upravljanja voda <ref>{{cite news| url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9D03E3DF143EF934A25753C1A9659C8B63 | work=The New York Times | title=ART REVIEW; Rose-Red City Carved From the Rock | first=Grace | last=Glueck | date=2003-10-17 | accessdate=2010-05-22}}</ref>. Zadnji prebivalci so mesto zapustili (dodatno oslabilioslabljen s še drugidrugim velikanskivelikim potrespotresom leta 551), ko so Arabci leta 663 regijo osvojili regijoArabci. Staro mestno jedro Petre je bilo glavno mesto bizantinske province [[Palaestina Salutaris]]. V in okoli Petre so bile v bizantinski dobi izkopanepostavljene številne cerkve. VPri izkopavanju je bilo v eni od njih je bilo odkritih več kot 150 [[papirus]]ov, ki so vsebovali predvsem pogodbe. Razvaline Petre so bile predmet srednjeveške radovednosti in ob koncu 13. stoletja jih je obiskal egiptovski sultan Bairbars.
=== 19. stoletje ===
[[File:Gravkammare 2.jpg|thumb|View of the Royal Tombs in Petra]]
Prvi Evropejec, ki jihjo je opisal, jein biljo med potovanjije leta 1812 obiskal, je bil švicarski popotnik [[Johann Ludwig Burckhardt]]. Takrat je grška cerkev v Jeruzalemu upravljala škofijo v [[Al-Karak]]u po imenu Battra (باطره v arabščini in Πέτρας v grščini) in; med Jeruzalemskimijeruzalemskimi kleriki je vladalo mnenje, da je bil Al-Karak starodavno mesto Petra.<ref name="Burckhardt1822">{{cite book|author=John Lewis Burckhardt|title=Travels in Syria and the Holy Land|url=https://books.google.com/books?id=R9N70FsNRNYC|year=1822|publisher=J. Murray}}</ref>
Škotski slikar David Roberts je obiskal Petro leta 1839 in se vrnil v Anglijo s skicami in zgodbami o srečanju z lokalnimi plemeni.
Ker so bile strukture zaradi starosti in erozije poškodovane, so mnoge grobnice postale ranljive za tatove, in ukradenitako so bili ukradeni številni zakladi. Leta 1929 je štiričlanska ekipa, ki so jo sestavljali britanski arheologi Agnes Conway in George Horsfield, palestinski zdravnik in strokovnjak za folkloro dr. Tawfiq Canaan in danski znanstvenik dr. Ditlef Nielsen, izkopali in raziskali Petro <ref>Conway, A. and Horsfield, G. 1930. Historical and Topographical Notes on Edom: with an account of the first excavations at Petra. The Geographical Journal, 76 (5), 369–390.</ref>.
Številne svitke v grščini in datirane iz bizantinskega obdobja so v Petri, decembra 1993, odkrili v izkopani cerkvi blizu templkatemplja Krilatega leva v Petri decembra 1993 <ref>[http://www.nationalgeographic.com/archaeology-and-history/archaeology/lost-city-petra/ Petra-National Geographic]</ref>.
=== T. E. Lawrence ===
[[File:Comparative Petra siq.jpg|thumb|Sik leta 1947 (levo) in leta 2013 (desno)]]
Oktobra 1917 so se, kot del splošnih prizadevanj za preusmeritev osmanskih vojaških virov od britanskega napredovanja pred tretjo bitko v Gazi, proti osmanskemu režimu uprli Arabci v Petri pod vodstvom britanskega oficirja [[Thomas Edward Lawrence |T. E. Lawrenca]] (''Lawrence Arabski'') proti osmanskemu režimu. Beduinske ženske, ki so živele v bližini Petre in pod vodstvom žene šejka Khallila, so se zbrale, da se bodo borile v uporu mesta. Uporniki so ob podpori britanske vojske uničili osmanske sile <ref>Thomas, Lowell, ''With Lawrence in Arabia'', The Century Co., 1924, pps. 180–187</ref>.
=== Pozno 20. stoletje: vpis na seznam Unescove dediščine ===
''Bidoul / Bidul'' ali beduine je jordanska vlada leta 1985 prisilno preselila iz njihovih jamskih bivališč v Petri v Umm SayhounSajhoun / Um Seihun, pred Unescovim postopkom imenovanja. Opremili so jih s stanovanjskimi stavbami z nekaj infrastrukture, vključno s kanalizacijo in vodovodnim sistemom. Med šestimi skupnostmi v regiji Petra je Umm SayhounSajhoun ena manjših skupnosti. Vas [[Wadi Musa]] je največja na območju, ki gajo večinoma naseljujejo Lajatnah beduini in je zdaj najbližje naselje centru za obiskovalce, glavniglavnemu vhodvhodu skozi Sik in na splošno arheološkoarheološkemu najdiščenajdišču. Umm SayhounSajhoun omogoča dostop za pešce do povratne poti na najdišče, Wadi Turkmanijeh za pešce <ref>{{cite web|url=http://www.go2petra.com/guide_inside_clickmap.htm|title=Map of the area from the go2petra website}}</ref>.
Območje Petre je bilo 6. decembra 1985 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine. V popularni anketi leta 2007 je bilo imenovano tudi za eno od Novihnovih 7sedem čudes sveta.
Bidouli spadajo v enega izmed plemen Bedu, katerih kulturno dediščino in tradicionalne spretnosti je Unesco poskusno vpisal na seznam nematerialne kulturne dediščine leta 2005 in dokončno leta 2008 <ref name=bedu>{{cite web| title= The Cultural Space of the Bedu in Petra and Wadi Rum |url= http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&pg=00011&RL=00122 |publisher=UNESCO Culture Sector |accessdate=2015-06-02}}</ref>.
[[File:Al khazneh.jpg|thumb|Petra ponoči]]
[[File:Petra-7.JPG|thumb|alt=|Turistična zanimivost]]
27 lokacij v Petri je dostopnih na Google Street View. <ref>[http://www.google.com/maps/streetview/#petra Google Street View – Explore natural wonders and world landmarks<!-- Bot generated title -->]</ref>
Leta 2016 so arheologi s satelitskimi posnetki odkrili veliko, prej neznano monumentalno zgradbo, ki je bila zasuta pod peskom Petre. <ref>{{cite journal|last1=Parcak|first1=Sarah|last2=Tuttle|first2=Christopher A.|title=Hiding in Plain Sight: The Discovery of a New Monumental Structure at Petra, Jordan, Using WorldView-1 and WorldView-2 Satellite Imagery|journal=Bulletin of the American Schools of Oriental Research|date=May 2016|issue=375|pages=35–51|jstor=10.5615/bullamerschoorie.375.0035|issn=0003-097X}}</ref><ref>{{cite news|title=Archaeologists discover massive Petra monument that could be 2,150 years old|url=https://www.theguardian.com/world/2016/jun/09/petra-buried-monument-discovered-jordan|accessdate=10 June 2016|work=The Guardian|date=10 June 2016}}</ref><ref>{{cite news|title=Massive New Monument Found in Petra|url=http://news.nationalgeographic.com/2016/06/space-archaeology-satellite-petra-ancient-city-discovery-jordan-monument/|accessdate=10 June 2016|work=National Geographic|date=8 June 2016}}</ref>
== Težave ==
Arheološka lokacija trpi zaradi množice groženj, vključno s propadom antičnih struktur, erozijo zaradi poplav in neustreznim odtekanjem deževnice, izločanjem soli<ref>Heinrichs, K., Azzam, R.: "Investigation of salt weathering on stone monuments by use of a modern wireless sensor network exemplified for the rock-cut monuments in Petra / Jordan – a research project '' International Journal of Heritage in the Digital Era, Volume 1, Nr. 2 / Juni 2012, S. 191–216</ref>, neustreznim obnavljanjem starodavnih struktur in netrajnostnim turizmom<ref name = ICOMOS2004>[https://web.archive.org/web/20051018040549/http://www.international.icomos.org/risk/2004/jordan2004.pdf Icomos.org]Heritage at Risk 2004/2005: Petra</ref>. Zadnji se je bistveno povečal zlasti po letu 2007, zaradi široke medijske pokritosti med novimi sedmimi čudesi sveta za internet in mobilne telefone. kot novo med sedmimi čudesi sveta.<ref>{{cite news |url = http://news.xinhuanet.com/english/2007-11/03/content_7006318.htm |title = Heritage Conservation Grips Jordan's Petra Amid Booming Tourism |publisher = Xinhua |date = November 3, 2007 |deadurl = yes |archiveurl = https://web.archive.org/web/20090918212011/http://news.xinhuanet.com/english/2007-11/03/content_7006318.htm |archivedate = September 18, 2009 |df = }}</ref>
V poskusu zmanjšanja vpliva teh groženj je bil leta 1989 ustanovljen Petra National Trust (PNT). Sodeloval je s številnimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami v projektih, ki spodbujajo varovanje, ohranjanje in zaščito mesta Petra<ref>{{cite web |url=http://www.petranationaltrust.org/UI/ShowContent.aspx?ContentId=1 |title=Petra National Trust-About |publisher=Petranationaltrust.org |accessdate=2011-12-05 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111228122554/http://petranationaltrust.org/ui/ShowContent.aspx?ContentId=1 |archivedate=2011-12-28 |df= }}<!-- Live again 30 March 2017 --></ref>. Poleg tega sta Unesco in ICOMOS nedavno sodelovala pri objavi svoje prve knjige o človeških in naravnih grožnjah občutljivim območjem svetovne dediščine. Petro so izbrali kot prvi in najpomembnejši primer ogrožene krajine. Knjiga, izdana leta 2012, ''Turizem in upravljanje arheološke dediščine v Petri: vodnik za razvoj ali uničenje?'', je bila prva v seriji pomembnih knjig, ki so obravnavale samo naravo teh poslabšanih stavb, mest, območij in regij. Naslednje knjige v vrsti poslabšanih območij Unescove svetovne dediščine bodo vključevale [[Machu Picchu]], [[Angkor Wat]] in [[Pompeji|Pompeje]].
[[File:PetraAmphitheatre.jpg|thumb|The Theatre]]
{{glej tudi| Nabatejska umetnost}}
Nabatejci so v predislamski dobi častili arabske bogove in boginje, pa tudi nekaj svojih božanskih kraljev. Eden, Obodas I., je bil po njegovi smrti po božje čaščen. Dušara je bil primarni moški bog, ki so ga spremljale njegovanjegove tri ženske boginje: Al-'Uzzá, Allat in Manāt. Mnogi kipi, izklesani v skalo, prikazujejo te bogove in boginje. Novi dokazi kažejo, da sta širša edomitska in nabatejska teologija močno povezovali razmerje Zemlja-Sonce, ki sta se pogosto pojavljala v usmeritvi uglednih struktur Petre glede na ekvinokcij ali solsticij oziroma sončni vzhod in zahod.<ref>Paradise T.R. & Angel C.C. 2015, [http://www.esri.com/esri-news/arcuser/winter-2015/nabataean-architecture-and-the-sun Nabatean Architecture and the Sun, ArcUser (Winter)].</ref>
V Petri je bila najdena (Glueck 516) [[Stela (spomenik)|Stela]], posvečena Qos-Allahu 'Qos je Allah' ali 'Qos bog' Qosmilka (''melech''-kralj). Qos je prepoznaven pri Kaušu (''Qaush''), bogu starejših Edomitov. Stela je rog in pečat iz edomitskega Tavilana blizu Petre, prikazuje zvezdo in polmesec (Browning 28), oba v skladu z luninim božanstvom. Možno je, da bi slednji lahko izhajal iz trgovine z Harranom (Bartlett 194). Razpravlja se o naravi Qos (''qaus''-lok), ki je bil identificiran kot lovski lok (lovskim bogom) kot z mavrico (vremenskim bogom), čeprav je polmesec nad stelo tudi lok.
[[File:Great Temple of Petra 02.jpg|thumb|Veliki tempelj]]
''Samostan'', največji spomenik Petre, izhaja iz 1. stoletja pred našim štetjem. Posvečen je bil Obodasu I. in verjel jeverjamejo, da je simpozij Oboda boga. Te informacije so vpisane na ruševinah samostana (ime je prevod arabske ''Ad Deir'').
[[Krščanstvo]] je našlo pot v Petro v 4. stoletju, skoraj 500 let po ustanovitvi mesta kot trgovskega centra. Athanasius omenja škofa iz Petre (Anhioh. 10) po imenu Asterius. Kot cerkev je bila uporabljena vsaj ena grobnica ('grobnica z žaro'?). V rdečih barvnih napisih je zapisana posvečenost »v času najsvetejšega škofa Jasona« (447). Po islamskem osvajanju 629-632 je krščanstvo v Petri, kot večini Arabije, nadomestil [[islam]]. Med [[Prva križarska vojna |prvo križarsko vojno]] je Petro zasedel [[Baldvin I. Jeruzalemski |Baldvin I.]] iz [[Jeruzalemsko kraljestvo |Jeruzalemskega kraljestva]] in oblikoval drugi fevd baronije Al Karak (v gospostvu Oultrejordain) z naslovom ''Château de la Valée de Moyse'' ali Sela. Ostal je v rokah [[Franki|Frankov]] do leta 1189. Še vedno je titularna katoliška cerkev.
V Petri in okolici sta poznana dva križarska gradova. Prvi je al-Wu'ayra in leži severno od Wadi MusaMuse. Vidi se s poti v Malo Petro. To je grad Valle Moise, ki ga je s pomočjo lokalnih muslimanov zasegla skupina Turkov in so ga križarji povrnili šele, ko so začeli uničevati oljke v Wadi MusuMusi. Morebitna izguba možnosti preživljanja je privedla do tega, da so se domačini pogajali o predaji. Drugi je na vrhu el-Habis v središču Petre in je dostopen z zahodne strani Qasr al-Binta.
Po arabski tradiciji je Petra mesto, kjer je [[Mojzes]] (Musa) udaril skalo s svojo palico in je pritekla voda in kjer je pokopan Mojzesov brat [[Aron]] (Harun) na gori [[Hor (gora)|Hor]], danes znani kot Jabal Haroun ali gora Aron. [[Wadi Musa]] je arabsko ime za mesto in ozko dolino, na čelu katere je nameščena Petra.<ref>{{cite web|url=http://www.sacredsites.com/middle_east/jordan/petra_ruins.htm |title=Petra |publisher=Sacred Sites |accessdate=2011-12-05}}</ref>
== V popularni kulturi ==
=== Glasbeni in video posnetki ===
* Težkometalni bend ''Helloween'' je Petro omenil na posnetku iz leta 2013, "''Nabataea"'' na albumu Straight Out of Hell.
* Leta 1977 so libanonski bratje Rahbani napisali muzikal ''Petra'' kot odgovor na libanonsko državljansko vojno. [54]
* Sestre Mercy so februarja 1988 posnele svoj glasbeni video za ''Dominion / Mother Russia'' v in okoli Al Khazneha. [55]
* Leta 1994 je Petra v video posnetku video ''Spiritual Love'', Urban Species. [56] [57]
* Avstrijska simfonična metalna skupina ''Serenity'' ima Petro na četrtem studijskem albumu ''War of Ages'' (album Serenity) na posnetku ''Shining Oasis''.
=== Video igre ===
| 